O gradovih na vzpetinah in stolpu v mestu
Kaj je zaznamovalo leto 2020 v Obsotelju in na Kozjanskem? O občini Rogaška Slatina se je glas po državi širil predvsem zaradi namere o gradnji najvišje stavbe v državi, Razglednega stolpa Kristal. Lani spomladi so bile vse oči uprte v Šmarje pri Jelšah, kjer so se soočili s hitrim širjenjem koronavirusa, župan je na lastno pest potegnil odgovorne poteze. V Kozjem in Podčetrtku so se veliko ukvarjali z gradovi. V Kozjem so poskrbeli, da bodo gostje spali kot graščaki, v Podčetrtku si takšen scenarij zagotovo obetajo čez nekaj let. Šentjurčani niso gostili graščakov, ampak ministre.

V zadnjih tednih je bilo veliko oči uprtih v občino Rogaška Slatina, kjer so sredi epidemije imeli referendum o gradnji Razglednega stolpa Kristal. Z argumenti, da bo najvišji mestni stolp v Sloveniji prinesel razvoj, koristne učinke in dodatna delovna mesta, so volivce nagovarjali župan in politične stranke, ki ga podpirajo. Da bo stolp cokla razvoja, so menili pobudniki referenduma. Prepričani, da je bilo o tako velikopoteznih načrtih premalo javne razprave, so opozarjali, da stavba ne bo trajnostna, da bo energetsko potratna in da bo spodbujala le množični enodnevni turizem.
Volilni upravičenci so načrte o gradnji stolpa podprli, za stolp je glasovalo 55,8 odstotka vseh, ki so se udeležili referenduma. Zgodba bo v spominu zagotovo ostala po dolgi in zapleteni poti do tega, da so lahko občani prišli na volišča. Spomnimo na postopek zbiranja potrebnih podpisov, na nesoglasja o referendumskemu vprašanju, na neenotna tolmačenja o tem, ali je referendum lahko izveden v obdobju epidemije ali ne, pa na čakanje, da o primernosti izvedbe odloči ustavno sodišče.
Dogajanje si bomo najverjetneje zapomnili tudi po tem, da je pobudo za to, da se ljudje izrazijo o eni dražjih občinskih naložb v prihodnosti, vložila 27-letna občanka Eva Žgajner, diplomantka primerjalne književnosti in magistrska študentka socialne in kulturne antropologije. Odlično se je znašla med vso pravno terminologijo, med vsemi zapletenimi postopki. Medtem ko je na drugem bregu stal Branko Kidrič, stari politični maček, ki občino vodi že 26 let. Njegova desna roka so občinske strokovne službe, seveda ni zanemarljiva podpora večine političnih strank v občinskem svetu. Župan si želi, da bi obljube o stolpu na območju nekdanjega mizarstva, parkirišču P+R ter nadhodu Sonce lahko uresničil v naslednjih dveh letih. Če bo pod stolpom kdaj Evropski orglarski center – napovedana 400-milijonska naložba, ki bo lahko sprejela več ljudi kot Gallusova dvorana Cankarjevega doma – bo pokazal čas.
Odločno v boju z epidemijo
Občina Šmarje pri Jelšah se je lani spomladi pod žarometi vseslovenske javnosti znašla kot občina z velikim izbruhom koronavirusne bolezni. Tamkajšnji župan Matija Čakš je nase opozoril, ko je na lastno odgovornost 12. marca zaprl eno največjih šol v državi. Šele kasneje so k podobnemu ravnanju pozvali na ravni pristojnih ministrstev in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kljub treznemu ravnanju 35-letnega prvega moža občine se ta ni izognila precejšnjemu širjenju koronavirusa. Življenje v kraju je bilo čez noč potisnjeno med štiri stene. Virus je seveda zašel tudi med najbolj ranljivo populacijo, v dom starejših.
Čakš se je po besedah dolgoletne novinarske kolegice Novega tednika Saške T. Ocvirk z danes na jutri spremenil iz podeželskega župana v kriznega operativca in to kljub temu da ni imel na voljo protokolov, kako ravnati. Dober odziv je pripisal temu, da je po poklicu veterinar, ki se na terenu vsak dan srečuje s stresnimi situacijami. Dejal je, da mu gresta pri občinskih in državnih poslih najbolj na živce izgovarjanje na te in one predpise ter izogibanje prevzemanju odgovornosti.
Od želja do možnosti
Da bi se lahko oči v prihodnosti spet spočile na dvorcu Jelšingrad, ki klavrno propada, se za njegov nakup poteguje šmarska občina. Ta je že lastnica zemljišča okoli gradu, zdaj se želi pobotati z enim od manjših lastnikov stavbe, ki zaradi vlaganj v okolico občino toži za več kot milijon evrov. Končanje sodnih sporov bi verjetno pomenilo prvi korak k obnovi tega edinstvenega primera arabsko-mavrske arhitekturne tradicije pri nas. Ker bo celostno oživljanje spečega princa vredno več milijonov evrov, bi mu rada občina novo življenje vdihnila s pomočjo javno-zasebnega partnerstva ali s prijavo na morebitne razpise.
Tudi v Občini Podčetrtek so dolga leta iskali odrešitelja, ki bi pred propadanjem rešil tamkajšnji grad. Naposled je potezo potegnila občinska oblast, ki bo po napovedih župana Petra Misje v začetku letošnjega leta tudi uradno postala nova lastnica gradu. V proračunu je že zagotovljen denar za najnujnejša dela, za celovitejšo obnovo bo najverjetneje potrebna pomoč strateškega partnerja.
Med gradovi, polnimi življenja, je že nekaj časa grad Podsreda. Občina Kozje je lani v spodnjem gospodarskem poslopju uredila 15 prenočišč in jih namenu predala konec junija. Zaradi epidemije koronavirusa je bila grajska turistična sezona seveda bistveno krajša, kot je bilo načrtovano.
Med preteklostjo in sedanjostjo
V občini Šentjur, ki je v zadnjem času omenjena kot občina z velikim dnevnim prirastom okuženih s koronavirusom, se lani niso ukvarjali z graščaki, so si pa kljuko v občinski upravi podajali različni ministri. Župan Marko Diaci je bil vesel predvsem obljub infrastrukturnega ministra, da naj bi bila navezovalna cesta Dramlje–Šentjur uvrščena v naslednjo finančno perspektivo kot ena od prednostnih nalog. V Hruševcu v teh dneh brnijo stroji, ki gradijo protipoplavne ukrepe. Pozitivne novosti so dokončanje kolesarske poti skozi mesto, možnost izposoje koles in jasnejša označitev poti, ki vodi proti Hruševcu. Morda bodo kolesarji namesto po ozkem podhodu pedala lahko nekoč poganjali po nadhodu, ki bi se začel v bližini novega parkirišču pri zdravstvenem domu in bi vodil do sotočja Voglajne, Kozarice in Pešnice.
Občanom je v nenavadnem obdobju, ko smo že dolgo zaprti v meje svojih občin, veliko veselja prinesla nova praznična okrasitev ob Pešnici. Prvi mož Šentjurja ima v predalu tudi načrte za lepšo urejenost mestnega trga, aktualna je še ideja o posodobitvi občinske stavbe. Med občani veliko zanimanja zbujajo tudi prvi obrisi zasnove mestnega parka, za katerega javne predstavitve zaradi letošnjih koronskih razmer še ni bilo. Park naj bi Zgornji trg odločneje povezal s spodnjim delom mesta, še prej bo treba počakati na gradnjo krožišča in podhoda pri OŠ Franja Malgaja Šentjur. Pogodba z izvajalcem del je že podpisana.
Leto 2021 precej obeta tudi na kulturnem področju, saj ga je država razglasila za leto dr. Josipa Ipavca. V tem letu bo minilo tudi 200 let od rojstva in 150 let od smrti »očeta šolskega atlasa« Blaža Kocena. V kolikšni meri bo Šentjurčanom uspelo izkoristiti in užiti obe obletnici, bo verjetno odvisno od virusa, ki je državljane v letu 2020 prikrajšal za marsikateri kulturni in družabni utrinek.
Foto: Andraž Purg - GrupA