Andraž Purg

Lovska družina Polzela, ki bo prihodnje leto praznovala častitljivo 80-letnico, se je letošnje poletje razveselila pomembne prelomnice. Medse je sprejela prvo žensko članico, 25-letno Niko Železnik, ki je že od majhnega želela postati del lovske družine.

»Nad tem me je najbolj navdušil dedi, saj sva že od majhnega hodila skupaj na lov in opazovala divjad,« je uvodoma povedala simpatična Nika, ki člane lovske družine na skupnih lovih spremlja že zadnjih šest let. 42-članska lovska družina se je njenega prihoda v svoje vrste močno razveselila. Nanjo je še posebej ponosen oče Ferdinand, ki je hkrati tudi starešina lovske družine.

Andraž Purg

Čeprav je Nika z lovom povezana že vrsto let, je morala pred lovskim izpitom najprej dokončati študij.»Oče mi je rekel, da je šola na prvem mestu, potem se lahko lotim tudi lovskega izpita,« se nasmejano spominja prva ženska članica lovske družine na Polzeli. Danes dela kot medicinska sestra, lov ji medtem predstavlja pomemben konjiček, sprostitev in stik z naravo.

Lovski izpit ni preprost

A pot do lovske izkaznice ni bila preprosta, pove Nika. Opraviti je morala tako zahteven teoretični kot praktični del. »Najprej so mi določili dva mentorja v lovski družini. Morala sem opraviti 150 pripravniških ur, v okviru katerih sem dodobra spoznala lovišče in njegove meje. V družini so mi pripravili tudi izpit iz praktičnega znanja. Na teoretična predavanja sem hodila v Celje.« Čeprav je lovstvo še vedno pretežno domena moških, na predavanjih ni bila edina ženska. »Bila smo kar štiri dekleta. Fantje so nas resda gledali malo drugače, a smo jim pri zapiskih prišla zelo prav,« nasmejano pove.

Nika je članica Lovske družine Polzela postala na začetku poletja, ko je po enoletnem tečaju opravila vsa potrebna usposabljanja, ki jih določa lovska zveza. Ker je v tej družini prvo dekle, upa, da se ji bo kmalu pridružilo še katero. »Super bi bilo, če bi se nam pridružila še kakšna lovka, da ne bi bila edina. A žal se malokatera odloči za to,« pove.

Andraž Purg

Skrb za okolje

Pri lovu ji je najpomembnejša skrb za okolje. Zaveda se, da s tem lovci pomagajo državi in kmetom, ki jim divjad na zemlji dela veliko škodo. »Lovci želimo pomagati čim bolj in kolikor nam država dovoli. Za odstrel imamo namreč neko število divjadi,« pove Nika, ki se na lov najpogosteje odpravi dvakrat tedensko – ob koncih tedna ali popoldnevih. Velikokrat gre na lov z očetom, v zadnjem času se je že opogumila in odšla tudi sama.

Močno jo zanima tudi kinologija lovstva. Tudi to strast je podedovala po dedku, stricu in očetu, saj so vsi vodniki lovskega psa. »Lovske pse je imel že moj dedek in tudi to me je kot otroka močno pritegnilo k lovstvu. Tudi sama imam zdaj doma tri lovske pse, in sicer Luckyja, Orija in Ajšo.« Vsi so izšolani za iskanje ranjenih živali.

Andraž Purg

Že kmalu pravi lovski krst

Da so prvo žensko članico v polzelski lovski družini težko pričakovali, pove tudi Nikin oče Ferdinand, ki je zadnjih šest let tudi starešina te lovske družine. »Sprejem v družino je bil skladno s statutom, člani glede njene vključitve niso imeli zadržka. Vsi so jo lepo sprejeli in bili navdušeni, da smo dobili prvo lovko v naši zgodovini. V sosednjih občinah so se že pojavljale, na Polzeli pa smo nanjo čakali skoraj 80 let, a smo jo dočakali,« zadovoljno poudari Ferdinand. »Stereotip, da so lovci samo moški, je padel tudi v naši lovski družini. In pravijo, da prava lovska družina postana šele takrat, ko pride vanjo ženska.«

Ker je Nika že uplenila enoletno divjad, jo kmalu čaka tudi lovski krst. »Takrat jo bomo krstili v imenu boginje Diane in svetega Huberta. Za vrat bo dobila vino in tri rahle udarce s ›šibo‹ po zadnjici. Poljubiti bo morala svoj plen, svojo trofejo, nato ji bomo v večni spomin podarili častno palico, s katero bo krščena. Na njej bodo podpisani vsi člani, ki bodo prisotni na njenem krstu,« je pojasnil Ferdinand.

Kot je še poudaril, je danes v Sloveniji med lovci približno 600 žensk. To je sicer malo v primerjavi s približno 20 tisoč moškimi, a njihovo število v Sloveniji iz leta v leto počasi vendarle narašča.

Andraž Purg

Polzelski lovci trajnostno gospodarijo že skoraj 80 let

Lovska družina Polzela je bila ustanovljena leta 1946, kar pomeni, da bo prihodnje leto obeležila že 80. jubilej. Kot pove Ferdinand Železnik, družina skozi desetletja deluje predano in odgovorno. Velik poudarek namenja trajnostnemu ravnanju z divjadjo, varstvu naravnega okolja, izobraževanju članov ter ohranjanju kulturne in lovske dediščine. Družina danes šteje 42 članov, njihova povprečna starost je 57 let.

»Žal opažamo, da lovstvo ni več tako zaželeno pri ljudeh. Označujejo nas kot morilce, čeprav lovci več ne gospodarimo z divjadjo. Pri lovu moramo upoštevati zakon in lovske upravljavske načrte, ki jih določa zavod za gozdove. Vse ure opravimo brezplačno. Člani skupno letno opravimo kar 3.500 prostovoljnih ur, veliko od tega tudi ponoči. Ljudje se tega pogosto ne zavedajo,« je poudaril.

Člani polzelske lovske družine dejavno sodelujejo pri vseh nalogah, od vzdrževanja lovskih objektov do spremljanja stanja populacije divjadi in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Čeprav imajo veliko dela, opažajo, da med mladimi zanimanja za lovstvo ni. »Lovstvo je namreč tudi zelo drag, dolgotrajen in zahteven šport,« še pove Ferdinand, ki si kljub temu želi, da bi v svoje vrste privabili še koga ter da bi še naprej negovali to tradicijo.

Andraž Purg