V občini Laško so ostali brez milijonov za protipoplavne ukrepe
Laščani so siti »plavanja«, a izvedba ukrepov je negotova.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občina Laško sodi med najbolj poplavno ogrožena območja v državi. Narasle vode so v preteklosti povzročile ogromno škode. Poplave niso prizanašale ne mestu Laško ne drugim delom občine. Od leta 1990 so bili že desetkrat pod vodo, od tega sedemkrat v zadnjih petnajstih letih. Dodatni ukrepi na območju Debra ter med Laškim in Udmatom bi morali biti po prvotnih načrtih že končani, a vprašanje je, ali se bodo na Savinji sploh začeli.
Za izboljšanje poplavne varnosti so na območju občine Laško predvideni trije ključni protipoplavni ukrepi, in sicer ureditev Savinje pod Laškim (II. etapa), ureditev Savinje med Laškim in Udmatom z ureditvijo Radoblje (III. etapa) ter protipoplavni ukrepi na Rečici v Debru.
Direkcija napovedala ponovno preverjanje
Vlagateljica vseh treh odsekov je Direkcija Republike Slovenije za vode. Medtem ko se projekt na Rečici v Debru bliža izvedbi, se pri ukrepih na Savinji pojavljajo nove negotovosti. Direkcija za vode je namreč napovedala ponovno preverjanje upravičenosti posameznih ureditev z vidika učinkovitosti in razmerja med stroški ter pričakovanimi učinki zmanjševanja poplavne ogroženosti.
Za protipoplavne ukrepe na območju Laškega je bilo skupno namenjenih 27,5 milijona evrov, večinoma iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO). S tem denarjem bodo zdaj uredili le območje Rečice v Debru, za katerega so ukrepi ocenjeni na približno osem milijonov evrov. Za ukrepe na Savinji je zmanjkalo časa, saj morajo biti projekti iz NOO končani do konca junija letos.
Občina je ponudila pomoč državi
To med občani vzbuja zaskrbljenost, saj gre za ukrepe, ki bi po prepričanju Občine Laško bistveno izboljšali poplavno varnost mesta Laško in širšega območja. V občini poudarjajo, da so svoje obveznosti v okviru sklenjenih pogodb z direkcijo v celoti izpolnili – pridobljena so zemljišča oziroma pravica do gradnje ter tudi gradbena dovoljenja tako za dela na območju Rečice kot za ukrepe na reki Savinji.
»Postopki stojijo zaradi neoperativnosti na državni ravni. Občina Laško je direkciji priskočila na pomoč pri pripravi dokumentacije, prav tako pri postopku javnega naročila za izbor izvajalca za ukrepe na Rečici. V občini smo državi ponudili roko, da bi bili ukrepi čim prej izvedeni, a se na državni ravni kljub temu nič ne premakne. Na sestankih je pogosto vse obljubljeno, narejeno pa nato ni nič,« je razočaran župan Marko Šantej.
Ureditev Savinje v Laškem pod vprašajem?
Ukrepi na Savinji vključujejo gradnjo visokovodnega nasipa ter zadrževalnikov na pritokih, predvsem na območju Radobelj, a je za te ukrepe zmanjkalo časa, saj bi morali biti projekti iz NOO že končani. V Občini Laško so zaskrbljeni tudi zato, ker je Direkcija RS za vode (DRSV), ki je vlagateljica projekta, napovedala ponovno preverjanje upravičenosti ukrepov na Savinji. Ali to pomeni, da izvedba II. in III. etape ureditve Savinje v Laškem ni več samoumevna?
Kdo je odgovoren, da ureditve naj ne bi bile skladne s stroko?
V Laškem se sprašujejo tudi, na podlagi katerih novih strokovnih ugotovitev je treba ponovno preveriti smotrnost projekta, za katerega so že bila pridobljena gradbena dovoljenja, urejena zemljišča in so bili končani vsi ključni postopki priprave, ter kdo v DRSV je odgovoren, da ureditve naj ne bi bile pripravljene skladno s stroko.
V DRSV odgovarjajo, da njihov temeljni cilj ostaja izvedba učinkovitih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti in da iščejo nove vire financiranja zanje. »Direkcija za vode pripravlja vlogo za financiranje projektov v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, saj je bila izvedba projekta v časovnih okvirih NOO ocenjena kot tvegana. V postopku priprave vloge je treba zagotoviti ustrezne strokovne podlage ter odgovoriti na vprašanja, ki so ključna za presojo upravičenosti projekta in njegovega financiranja. Direkcija je dolžna zagotoviti, da so ta vprašanja ustrezno strokovno obravnavana in pojasnjena,« odgovarjajo v DRSV.
Pričakovane učinke posameznih ureditev ter njihov vpliv na zmanjševanje poplavne ogroženosti mora po navedbah direkcije strokovno opredeliti in utemeljiti projektant. Na podlagi teh strokovnih pojasnil bo mogoče ustrezno obravnavati vprašanja, ki so pomembna za presojo upravičenosti projekta z vidika financiranja, dodajajo.
In zagotovilo?
Ali v DRSV prebivalcem občine Laško torej lahko zagotovijo, da bodo ukrepi na Savinji izvedeni v programskem obdobju 2021–2027? »V Direkciji RS za vode se zavedamo visoke stopnje pripravljenosti projektov na območju Laškega. Prav zato intenzivno iščemo vse možnosti za njihovo nadaljnjo izvedbo ter pripravo vloge skladno z zahtevami postopkov. Pri tem še naprej tesno sodelujemo z Občino Laško, s projektanti in z drugimi, ki sodelujejo pri pripravi projektov,« poudarjajo v direkciji.
Samo lokalni ukrepi ne bodo dovolj
V Laškem medtem težko pričakujejo začetek gradnje protipoplavnih ukrepov na Rečici v Debru. Za to območje naj bi bil po besedah župana Marka Šanteja kmalu končan postopek izbire izvajalca. Pogodba naj bi bila sklenjena v naslednjih tednih. Nato je v avgustu ali septembru predvidena uvedba v delo ter zatem začetek del. Projekt na Rečici vključuje ureditev struge, gradnjo nasipov in del mobilnih zagatnih sten ter meteorno odvodnjavanje za zaščito celotne stanovanjske soseske Debro, gasilskega doma, doma starejših in druge ključne infrastrukture.
Za poplavno varnost Laškega so pomembni tudi ukrepi, ki bodo izvedeni v Spodnji Savinjski dolini. »Občina Laško samo z lokalnimi ukrepi nikoli ne bo povsem poplavno varna, predvsem ne pred petstoletnimi vodami. Vsak ukrep gorvodno nekoliko pripomore k poplavni varnosti Laškega. Pomagali bi nam tudi ukrepi na območju Šentjurja, Vojnika oziroma Dobrne. Samo kombinacija vseh teh ukrepov bo učinkovita,« meni župan Marko Šantej.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.