· Kultura

Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča znova morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so v Gledališču Celje, kot ob prvem valu epidemije, oživeli predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu prek aplikacije YouTube na spletni in Facebook strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearea, Romeo in Julija, v režiji Matjaža Zupančiča.

· Kultura

  Občina Rogatec se je lotila obnove kulturnega doma, kjer imajo številna društva med letom vaje in kjer pripravljajo nastope. Za naložbo je pridobila približno 29 tisoč evrov državnega sofinanciranja. Preostali denar za obnovo, malo več kot 15 tisoč evrov, bo zagotovila iz lastnega proračuna.  

· Kultura

Letošnja prejemnica Aškerčevega priznanja, ki ga kot stanovsko nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za dosežke na področju arhivske stroke, je tudi mag. Hedvika Zdovc. Od leta 1985 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja. Aškerčevo priznanje je prejela z Vesno Gotovino iz Arhiva Republike Slovenije, in sicer za pripravo zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.

· Kultura

Med tistimi redkimi kulturnimi ustanovami ki po najnovejšem, ostrejšem vladnem odloku še ostajajo vsaj deloma odprte za obiskovalce, so knjižnice, a so morale tudi te prilagoditi svoje poslovanje. Tako tudi Osrednja knjižnica Celje (OKC), kjer je od danes v veljavi spremenjen način izposoje knjižničnega gradiva.

· Kultura

Čeprav je ob novih vladnih odlokih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, sprva kazalo, da bo del kulturnih ustanov, muzeji in galerije, še naprej odprt obiskovalce, so zdaj zanje tudi te zaprla svoja vrata.

· Kultura

Novi strogi vladni ukrepi so nekje bolj, nekje manj posegli v delovanje osrednjih kulturnih ustanov v Celju. Ukrepe zagotovo najbolj občutijo v Gledališču Celje, kjer so do nadaljnjega morali odpovedati vse svoje predstave, tako na domačem odru kot na gostovanjih ter v Mestnem kinu Metropol, ki je začasno zaprl svoja vrata. Manj bo okrnjena dejavnost v muzejih, kjer bodo razstave še vedno na ogled ter v Osrednji knjižnici Celje, kjer si uporabniki še vedno lahko izposojajo in vračajo gradivo.

· Kultura

  »Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam.« Tako pravi v marmorno ploščo vklesan napis nad vhodnim portalom dvorca Jelšingrad, ki je edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem. V stavbi, ki po desetletjih samevanja kliče po celoviti obnovi, nezadržno propadajo stropi, ki govorijo o nekdanji zasnovi notranjosti. Zob časa najeda nekatere še ohranjene freske in štukature. Pod beležem se kje morda še skrivajo izvirne poslikave, ponekod je ohranjen prvotni parket. Dragocenosti, ki se jih ne bi branili niti v pariškem Louvru, so že davno izropane. A prav edinstveno lastnost dvorca v našem prostoru, njegov orientalski slog, bi se še dalo ohraniti pred propadom.  

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je Peter Boštjančič, so sporočili organizatorji 55. Festivala Borštnikovo srečanje. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejel dolgoletni član igralskega ansambla Drame SNG Maribor.

· Kultura

V Pokrajinskem muzeju Celje so danes predstavili knjigo Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina. prvo znanstveno monografijo pri nas o tej sloviti celjski svetovni popotnici, pisateljici in raziskovalki. Avtorica knjige je Barbara Trnovec, izjemna poznavalka Alminega del in življenja, avtorica razprodane in ponatisnjene knjige Kolumbova hči ter odmevne pregledne razstave o Almi leta 2017 v Cankarjem domu v Ljubljani.

· Kultura

Žirija festivala slovenskega filma je prepričana, da se slovenske igralke s svojim delom niso izkazale oziroma, če citiramo, "zgodilo se je namreč, da kipca v kakšni kategoriji sploh ni bilo mogoče podeliti, ker preprosto ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje." Se nagrade resnično ni dalo podeliti in s tem izkazati priznanja?

Članico igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Tjašo Železnik se številni še vedno spomnijo po vlogi Ane/Fane v nadaljevanki TV Dober dan in po vodenju razvedrilne oddaje NLP. Nanizala je tudi nekaj odmevnih filmskih vlog. Med drugim je bila Ana v Ljubljani Igorja Šterka, Olga/Neža/Ajda v Kratkih stikih Janeza Lapajneta, Tara v Lajfu Vita Tauferja, Živa v Osebni prtljagi Janeza Lapajneta, Andreja v Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika in Saša v Razrednem sovražniku Roka Bička. Trenutno sicer kamere zanjo ne brnijo, je pa zato zelo dejavna v svojem matičnem gledališču. Tam si jo lahko ogledate v uprizoritvah: Trije milijoni minut, Kar vem, da je res, Dragi, doma sem!, Tih vdih in Čudežna terapija, od 15. oktobra pa tudi v drami Ta obraz. Več v nadaljevanju.

Tinkara Fortuna je širši slovenski javnosti znana kot vedno nasmejana članica zasedbe Bepop, a se za širokim nasmehom skriva še mnogo njenih obrazov. Pred dnevi je praznovala okroglo obletnico, in kot pravi, se ne počuti nič manj in nič več stara, kot ravno toliko, kot je – štirideset.

· Kultura

Festival Račka je minuli konec tedna doživel svojo tretjo izvedbo, letos z naslovom Radikalni odmevi teles. Osrednje dogajanje festivala predstavlja razstava več avtorjev v Galeriji Račka, festival pa so uvedli performansi v galeriji in v Celjskem domu.

· Kultura

Učiteljica in mentorica v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Ana Sotošek je izjemna mojstrica ustvarjanja s cvetjem in aranžiranja. Svoje dijake in študente z neizmerno ljubeznijo do lepega in s strastjo navdušuje, da cvetju namenijo še dodatno uro ali dve. Rezultati tistih, ki ji sledijo, so izjemni, ker takšni dijaki in študenti pobirajo najprestižnejša priznanja doma in v tujini.

· Kultura

Zgodovinski arhiv Celje je včeraj v sodelovanju s Tehnoparkom Celje pripravil dogodek z naslovom „Do zvezd s celjskimi raketarji“. Posvečen je bil odprtju razstave „Od domišljije do dediščine, od dediščine do domišljije“, ki na dvanajstih panojih odkriva zgodbo o dosežkih celjskih raketarjev. Avtor razstave je dr. Borut Batagelj, vsebina pa je pretežno povzeta iz letos poleti izdane monografije Petra Omersela Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev.

· Kultura

Na Muzejskem trgu v Celju, pred Staro grofijo, je bilo včeraj zvečer odprtje razstave z naslovom Anton Perko – slovenski slikar v službah cesarskega dvora. Nova občasna razstave Pokrajinskega muzeja Celja, avtorice Gabriele Kovačič, prikazuje bogat slikarski opus in razburljivo življenjsko zgodba danes morda nekoliko prezrtega rojaka iz Podgrada pri Vranskemu. Kot častnik v cesarski mornarici se je uveljavil tudi kot slikar in se s svojimi deli približal samemu vrhu cesarskega dvora.