Arhiv NTRC

Sodelavci iz Regijskega centra za obveščanje Celjeso jo ob nastopu lanskih poplav poklicali sredi noči in ji rekli, naj hitro pride v službo, saj gre zares. »V regijskem centru s pomočjo telefonskih povezav takrat nismo mogli vzpostaviti stika s Solčavo in še z nekaterimi drugimi prizadetimi območji, zato najprej nismo vedeli, kaj se tam dogaja. Stik smo nato vzpostavili s pomočjo starih radiozvez,« se spominja. Kot pravi, je bil čas poplav izjemno zahtevno obdobje na njeni poklicni poti. »Celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje sem vodila le leto in pol, a sem v tem času doživela vse, kar marsikdo morda doživi v dvajsetih letih dela v tej organizaciji. Kot predstavnica civilne zaščite sem sodelovala v najtežjih razmerah. S sodelavci smo bili v delo, kjer je bila v ospredju pomoč ljudem, vpeti od jutra do večera in še ponoči,« je povedala. In dodala, da ji nobena šola in nobene vaje ne bi mogle dati toliko znanja, kot ga je dobila s to izkušnjo.

Obdobje poplav si bo najbolj zapomnila po pristnih človeških stikih na terenu, med prebivalstvom, župani, pripadniki različnih struktur civilne zaščite, pripadniki tujih sil zaščite in reševanja, tujih vojsk, gasilskih društev. Zelo čustveni so bili trenutki, ko so namenu predajali mostove in povezali ljudi, ki so prej težko prehajali iz enega kraja v drugega. »Ko je na terenu najtežje, vse sile za zaščito in reševanje stopimo skupaj. Zelo dragoceno je, da živimo v državi, kjer lahko vsak od nas ob najhujših ujmah dobi pomoč.«

Ujma je ni ujela nepripravljene

Vodenje celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje in Regijskega centra za obveščanje Celje je prevzela maja 2022. V prvih mesecih je med drugim opravila usposabljanja za delo v štabu civilne zaščite, izobrazila se je o tem, kako v kriznih razmerah sodelovati z mediji, v tujini se je urila o nudenju in sprejemu mednarodne pomoči Evropske unije. Vse znanje, ki ga je pridobila z usposabljanji, se je v obdobju poplav izkazalo kot zlata vredno. »Bila sem dobro pripravljena. Vendar tudi ›stari mački‹, ki so v sistem zaščite in reševanja vpeti že desetletja, niso pričakovali, da bodo poplave tako obsežne in da bo šlo ne le za stoletne, ampak za petstoletne vode.«

Kot pravi, se je z izzivi lažje spopadla, saj je po naravi pogumna ženska. Pomagalo ji je tudi, da izvira iz kmečkega okolja, kjer so se ljudje navajeni hitro prilagajati in jih vsak mačji kašelj ne vrže iz tira. Sploh v prvih trenutkih kriznih razmer, ko med prebivalci zavlada preplah, so najpomembnejši dobra organiziranost, koordinacija in sodelovanje tako na državni, regijski kot na občinski ravni. »Na regijski ravni je posredovanje v času lanskih poplav vodil poveljnik Civilne zaščite zahodnoštajerske regije Janez Melanšek. Zelo pomembna je bila vloga predstavnika za odnose z javnostmi, saj so mediji ves čas potrebovali informacije. V veliko pomoč so nam bili strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vodotoki. Ker je bilo veliko kadavrov živali, je na pomoč priskočila veterinarska stroka. Tudi člani gasilskih društev so opravili ogromno dela na območju Zgornje Savinjske doline. Njihovo delo sta koordinirala sodelavca regijskega štaba civilne zaščite, ki sta tudi sama vpeta v gasilske vrste.«

Foto: Nik Jarh

»Vsak prebivalec nekega kraja lahko prispeva k sooblikovanju lokalne skupnosti. Ni dovolj le znati kritizirati. Treba je tudi poprijeti za prostovoljno delo, podpreti dobre projekte.«

Preberite več v Novem tedniku