Arhiv Štajerskega Tednika

Sam še vztraja in na okoli šest hektarjev veliki kmetiji na Kočicah (občina Žetale) redi pet glav živine, ki se večino leta pasejo. Ob tem je zaposlen v 30 kilometrov oddaljeni Rogaški Slatini, saj po njegovem mnenju samo s kmetovanjem v teh krajih ne moreš preživeti. Če bi njegova kmetija stala na ravninskem predelu, bi lahko pridelal hrane za 20 glav govedi, v hribovitem svetu kaj takega ni mogoče. Dodatnih zemljišč tudi ne more najeti ali kupiti, saj bi bila njihova obdelava fizično nemogoča. V teh krajih se namreč še vedno vse obdeluje ročno. Subvencije so prenizke, da bi se lahko ukvarjal samo s kmetovanjem. »Po hektarju dobim 128 evrov subvencije na leto (plačilne pravice) in še dodatnih 140 evrov za ukrep OMD (plačila za območje z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami),« je pojasnil Cep.

Z drugimi člani društva primerjajo višine letnih subvencij in velikokrat ugotavljajo, da kmetje na ravninskih območjih prejmejo več sredstev kot tisti na strmih. Kot je povedal Cep, razdelitev denarja ni poštena. »Pristojne institucije že več let opozarjamo na številne težave pri razpisih, ki so velikokrat pripravljeni tako, da se nanje niti ne moremo prijaviti. Želimo si, da bi nas končno upoštevali kot enakovrednega partnerja.«

Razpisi niso prilagojeni za male kmetije

Preberite več v Štajerskem Tedniku