Andraž Purg

»Bolnika moraš razumeti na več načinov. Najprej njegove strahove, njegova vprašanja. Za vsakega človeka si je treba vzeti čas, se z njim v miru pogovoriti, mu razložiti način preiskave, mu povedati, kaj lahko pričakuje in kako mu lahko pomagamo, da bo težav čim manj.« Tako pravi prof. dr. Bojan Tepeš, mednarodno priznan gastroenterolog, ki je na osrednji slovesnosti ob prazniku Občine Rogaška Slatina prejel naziv častnega občana.

Zadnja tri leta je strokovni koordinator evropskih raziskovalnih projektov primarne prevencije raka želodca. Prizadeva si, da bi tudi pri nas zaživel nacionalni presejalni program, kot ga imajo doslej v svetu le v Butanu in na Japonskem. Z njim bi v nekaj letih bistveno zajezili zahrbtno bakterijo Helikobacter pylori, ki je glavni krivec za raka želodca.

Medicina je bila njegova prva izbira

Po končani I. gimnaziji v Celju ni imel dvomov glede izbire študijske smeri. Medicina je bila njegova prva izbira. »To področje me je ves čas zanimalo. Želel sem pomagati ljudem. Že v gimnazijskih letih sem se usmerjal v raziskovanje, z njim sem se ukvarjal tudi med študijem. S kolegico Damjano Žolnir sva prejela univerzitetno Prešernovo nagrado.«

Na to, da se je odločil za specializacijo o zdravljenju prebavil in pripadajočih žlez, je veliko vplival profesor Herbert Zaveršnik, ki je bil strokovni vodja tedanjega medicinskega centra v Rogaški Slatini. »Med študijem sem šel v omenjeni center vsako leto za kakšen mesec na prakso. Prav profesor Zaveršnik me je navdušil za gastroenterologijo.«

Po Tepeševih besedah je to zanimiva veda, ki se je v zadnjih letih močno razvila in kjer lahko sam kot zdravnik naredi zelo veliko. Med endoskopskimi posegi lahko z manjšimi operacijami odstranjuje polipe. Opravlja še ultrazvočne preiskave, vodi bolnike v ambulanti …

Andraž Purg

Program, ki rešuje življenja

S sodelavci letno opravi več kot 1.400 gastroskopij, 800 kolonoskopij in drugih preiskav. Ljudje zaradi omenjenih preiskav ponavadi čutijo nekaj strahu. »Tako je pravzaprav skoraj vedno, ko gre človek na pregled k zdravniku. To je človeško in normalno. Pri endoskopskih preiskavah posegamo v človekovo telo. V Sloveniji še vedno večine teh preiskav ne opravljamo tako, da bi ljudi uspavali. Zato so preiskave tu in tam lahko nekoliko neprijetne. A z izkušnjami, ki jih zdravniki pridobimo z leti, večino preiskav opravimo tako, da bolnik ne čuti bistvene bolečine. Uspavanje po mojem mnenju v večini primerov ni potrebno. V tujini imajo glede tega različno prakso,« je dejal.

Imamo ljudje glede preiskav črevesa in danke še veliko predsodkov? Na tem področju je velik preboj naredil preventivni program Svit, namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Tepeš je bil eden od članov ekipe, ki je ta program pripravila.

»Izvajati smo ga začeli leta 2009. Ljudje so imeli najprej veliko vprašanj, predvsem med ljudmi s pozitivnimi izvidi je bilo precej strahu. A so spoznali, da ta program rešuje življenja. Z njegovo pomočjo se je smrtnost zaradi kolorektalnega raka v Sloveniji zmanjšala za 30 odstotkov. Prej je bil ta rak drugi najpogostejši v državi, zdaj je na četrtem mestu,« je pojasnil sogovornik. In dejal, da je udeležba v tem programu približno 65-odstotna.

Da bi tudi raka želodca odkrili čim prej

Medtem ko je Slovenija veliko naredila za čim prejšnje odkrivanje raka danke in debelega črevesa, si prof. dr. Bojan Tepeš prizadeva tudi za vzpostavitev preventivnega programa raka želodca. Če zdravniki pri bolnikih omenjenega raka odkrijejo v napredovalnem stadiju, je petletno preživetje namreč možno le pri 31 odstotkih bolnikov.

Pri tem je ključno odkrivanje bakterije Helicobacter pylori, z diagnostiko katere se Tepeš ukvarja od leta 1990. To bakterijo je začel zdraviti med prvimi v Sloveniji in Evropi. Od leta 2022 je pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje strokovni koordinator evropskih raziskovalnih projektov Eurohelican in Togas, namenjenih primarni prevenciji raka želodca. »Slovenija, predvsem NIJZ, ima glede omenjenih pilotnih programov v Evropi vodilno vlogo,« je pojasnil.

Andraž Purg

Večina ne ve, da je okužena

Pojasnil je, da je bakterija Helicobacter pylori vzrok za najpogostejšo okužbo pri ljudeh. V svetu je z njo okuženih kar 43 odstotkov vseh prebivalcev, v Sloveniji približno četrtina vseh državljanov.

»Večina ljudi sploh ne ve, da je okužena. Prvi znak kronične okužbe, ki traja 40 ali 50 let, je lahko že simptom napredovalega raka želodca. Ta okužba je torej zelo zahrbtna in zato je treba ljudi testirati. Vsakdo, ki je na testu pozitiven, dobi zdravila. Treba ga je spremljati do ozdravitve okužbe. Če jo najdemo zgodaj, je možnost, da človek zboli zaradi raka želodca, razjed želodca ali dvanajstnika ali drugih resnih bolezni, ki jih povzroča bakterija, minimalna.«

Razložil je še, da je pogostost okužbe z bakterijo v Sloveniji in svetu bistveno večja pri starejših ljudeh. Običajno se okužimo do desetega leta. »Koliko ljudi se okuži, je odvisno od higienskih razmer v tem starostnem obdobju. Pri nas je največ okuženih med starejšo populacijo. Ko so bili ti ljudje otroci, so bile namreč veliko slabše higienske razmere kot danes.«

V nerazvitih delih sveta je možnost za ponovno okužbo prav zaradi slabih higienskih razmer v prvem letu po ozdravitvi od 15- do 20-odstotna. V razvitem delu sveta in tudi pri nas je možnost ponovne okužbe po ozdravitvi le 0,5-odstotna.

Le v Butanu in na Tajvanu

Na ravni države imajo presejalne teste na bakterijo Helicobacter pylori trenutno le v Butanu in na Japonskem, prihodnje leto bo program zaživel na Tajvanu.

V Evropi sta prav Eurohelican in Togas prvi pilotni študiji glede tega, kako bi lahko takšen program organizirali na ravni države. V obe študiji so vključili prebivalce, stare od 30 do 34 let. Razlogov je po besedah Tepeša več. Če odkrijejo bakterijo pri tej starosti ljudi, je možnost za nastanek raka želodca minimalna. V pilotni projekt so to starost ljudi vključili, da bi videli, kakšen je odziv mlade populacije. 

»Pri Svitu se starejši namreč bolje odzivajo na vabila kot mlajši. Izkazuje se še, da so ženske veliko bolj pametne kot moški in veliko bolje sodelujejo pri teh programih kot moški. Pri moških je rak na črevesju in na želodcu pogostejši kot pri ženskah. Zato se postavlja vprašanje, zakaj se ne odzivajo na vabila, zakaj slabše sodelujejo.«

Od raziskovanj do predavanj

Njegova velika ljubezen je raziskovalno delo. Doslej je napisal več kot 800 znanstvenih prispevkov in predavanj. »Nekateri ljudje čutimo to raziskovalno iskro, drugi ne. Mene veseli, da lahko tudi na drugačen način kot pri vsakodnevnem zdravniškem delu premikam neke meje obravnave bolezni. Vse to počnem v prostem času. Večinoma gre za delo, ki ni finančno nagrajeno. S tem se ukvarjam, ker me to veseli.«

Je tudi redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študentom poskuša predati vse svoje znanje, slednje jim posreduje na kar najbolj razumljiv način. »Povem jim tudi spoznanja iz svojih izkušenj. Tisto, kar ni napisano v nobeni knjigi, a sem sam ugotovil, da je pomembno. Poskušam jim razložiti, da pri obravnavi nekaterih bolezni le pravilno postavljena diagnoza in pravilno predpisovanje zdravil včasih nista dovolj.«

Dodal je, da je treba bolniku okoliščine razložiti tako, da jih razume. Povedati mu je treba, katere nemedicinske stvari naj upošteva vsak dan, da bodo rezultati čim boljši. To posebej velja za kronične bolezni, ki se ob neprimernem življenjskem slogu lahko ponovijo, kot je na primer refluksna bolezen požiralnika. »Bolnike je treba naučiti, da so nekako sami svoji zdravniki,« je zaključil.