Naš čas

Velenje, 23. aprila ‒ Dr. Trajče S. Nikoloski je priznani strokovnjak na področju čebelarstva ter pomemben promotor ohranjanja čebel v Sloveniji. S predavanji in delavnicami javnost redno ozavešča o pomenu čebel za okolje, naravo in življenje ljudi ter spodbuja odgovoren odnos do njihovega varovanja. Povabili smo ga na pogovor in mu zastavili nekaj vprašanj o čebelarstvu, izzivih, s katerimi se soočajo čebele in čebelarji, ter o pomenu ohranjanja čebel za okolje in prihodnost.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno soočajo čebelarji?

»Danes čebelarjem res ni dolgčas, žal ne v pozitivnem smislu. Podnebne spremembe so eden največjih izzivov: zime so pretople, spomladi pa pogosto pride do pozeb ravno v času cvetenja. Čebele so takrat že aktivne, hrane pa ni. Težave povzročajo tudi pesticidi, ki vplivajo na orientacijo čebel, ter varoja – pršica, ki zahteva stalno spremljanje in ukrepanje. Čebelarjenje tako ni več zgolj »postaviš panj in točiš med«, temveč zahtevno delo v nenehnem soočanju z naravo.«

Kako lahko posamezniki prispevamo k ohranjanju čebel?

»Ni nujno, da imamo svoj panj. Že manjši ukrepi lahko veliko pomenijo – na primer redkejše košenje trate, da na njej ostanejo cvetoče rastline, kot so marjetice in regrat, ki so za čebele pomemben vir hrane. Pomembno je tudi, da se izogibamo uporabi pesticidov na vrtu ter da kupujemo lokalni med pri bližnjih čebelarjih. Tudi preprosta skleda z vodo in kamenčki na vrtu ali balkonu poleti, kjer se čebele lahko varno odžejajo, je lahko zelo koristna.«

Katere medovite rastline bi priporočili za domači vrt ali balkon?

»Za balkon so odlični sivka, žajbelj in meta – prijetne za človeka in zelo privlačne za čebele. Na vrtu pa so zelo primerne sončnice, ameriški slamnik in lipa, če je dovolj prostora. Tudi ajda je odlična izbira. Pomembno je, da rastline cvetijo v različnih obdobjih, saj tako čebelam zagotavljamo hrano skozi vso sezono.«

Kako pomembni so medoviti vrtički v urbanem okolju?

»Zelo pomembni. Mesta so pogosto »betonske puščave«, v katerih čebele težko najdejo hrano. Urbani vrtički in balkoni delujejo kot manjše oaze, v katerih se lahko hranijo in počivajo. Zanimivo je tudi, da je mestni med pogosto zelo kakovosten in raznolik, saj je v urbanem okolju praviloma manj intenzivne uporabe pesticidov kot na velikih kmetijskih površinah.«
Kaj vas je navdihnilo za knjigo Medovite rastline? Ali jih je res 200?

»Navdih je izhajal iz želje, da ljudem približamo, katere rastline lahko zasadijo za pomoč čebelam. Številka 200 nikakor ni pretirana – v Sloveniji imamo izjemno veliko medovitih rastlin. V knjigi so zbrane tiste, ki so najbolj uporabne in dostopne za vsakdanjo rabo, tako na vrtu kot na balkonu.«

Kakšno je zanimanje mladih za čebelarstvo danes?

»Zanimanje mladih je presenetljivo veliko. Na šoli opažamo, da jih čebele navdušujejo predvsem zaradi njihove organiziranosti in sodelovanja. Čebelarski krožki so dobro obiskani, čebelarstvo pa ni več rezervirano le za starejše generacije. Mladi prinašajo nove ideje, tehnologijo in močno okoljsko zavest, kar je zelo spodbudno.«

Katere spremembe v naravi najbolj vplivajo na čebele?

»Največji vpliv imajo vremenske skrajnosti. Topli spomladanski tedni, ki jim sledijo pozebe, močno poškodujejo cvetoče rastline in s tem vir hrane za čebele. Poleg tega izginjajo cvetoči travniki, ki jih nadomeščajo monokulture, kar zmanjšuje raznolikost prehrane čebel.«

Kako vidite prihodnost čebelarstva v Sloveniji?

»Slovenija je čebelarski narod, in to se ne bo spremenilo. Čebelarstvo se bo sicer moralo prilagoditi – več bo znanja, tehnologije in spremljanja stanja panjev, hkrati pa bo ključna tudi skrb za okolje. Zavedanje, da brez čebel ni hrane, je vedno večje. Prihodnost vidim v povezovanju tradicije, znanosti in odgovornega odnosa do narave.«