Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poplavna voda je lahko tako mikrobiološko, kot kemijsko onesnažena, na poplavljenih območjih pa so lahko prisotni tudi fizikalni delci (steklo, les, ipd,), s katerimi se ob čiščenju lahko poškodujemo.

V kolikor pride poplavna voda v stik z odprto rano, je treba rano sprati s čisto, pitno vodo, okolico rane razkužiti, nato pa pokriti s sterilno obvezo. Osebe, ki sodelujejo pri čiščenju naplavin, prostorov in poplavljenih površin, naj pred začetkom dela, oz. vključitvijo v čistilne akcije, preverijo, ali so popolno cepljene proti tetanusu. V kolikor je od zadnjega cepljenja minilo več kot 10 let, naj zaščito obnovijo z odmerkom cepiva.

Osebe, ki izvajajo čiščenje, morajo biti primerno zaščitene: zaščitni plašč, gumene rokavice, gumijasti škornji. Po koncu čiščenja si morajo roke temeljito umiti in razkužiti. V kolikor se čistijo zaprti prostori, v katerih se je voda zadrževala časa, obstaja večja verjetnost, da se je v prostorih razvila plesen. Prostore intenzivno prezračujmo, v primeru plesnivosti pa se ob čiščenju dodatno zaščitimo z masko FFP3 in zaščitnimi očali. Poplavljenih prostorov naj ne čistijo osebe z večjim tveganjem: nosečnice, otroci, starejši z več kroničnimi boleznimi. V kolikor nam poplavna voda po nesreči zaide v usta, usta izperemo z večjo količino pitne vode.

Več v Našem času, št. 32/2023.