Možgani pred zasloni ne počivajo
Digitalna utrujenost: kako omogočiti možganom pravo regeneracijo poleti
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletje je čas, ko si želimo, da si otroci (in mi z njimi) spočijejo – od stresa, rutine, obveznosti. A kar pogosto spregledamo, je, da si počitka ne zasluži samo telo, temveč tudi možgani. In prav oni ne počivajo, kadar so zasloni vključeni – ne glede na to, kako zabavne, sproščujoče ali »prazno« delujejo digitalne vsebine. Za možgane počitek ne pomeni sedenja z videom pred očmi – pomeni manj dražljajev, več praznine, več počasnosti.
Prekomerna stimulacija možganov in preobremenjen nagrajevalni sistem
Zaslon – še posebej, če gre za hitro menjajoče se vsebine, videe, igre ali socialna omrežja – možganom dostavlja neprestane dražljaje: slike, zvoke, premike, mikrosporočila, barve, komentarje, like, odzive … Možgani so pri tem v stanju nenehne pozornosti in odzivanja, kar pomeni, da ne počivajo, temveč se »vrtijo v višjih obratih«. Ko ure in ure preživimo pred zasloni, se torej ne regenerirajo, ampak izčrpavajo – pogosto neopazno, a vztrajno.
Dopamin je nevrotransmiter, ki igra ključno vlogo pri motivaciji, učenju, pričakovanju nagrade in občutku zadovoljstva. Aktivnosti na zaslonih (v digitalnem svetu) pogosto izkoriščajo ravno dopaminski sistem: vsak všeček, nova vsebina, zmaga v igri, smešen video na fiziološki ravni doživljamo kot nagrado.
Če se to dogaja prepogosto, pride do preobčutljivosti in neuravnoteženosti: postanemo manj dovzetni za naravne, bolj subtilne oblike zadovoljstva. Narava, pogovor, ustvarjanje – vse to postane »dolgočasno«. Možgani začnejo hrepeneti po hitrosti, intenzivnosti in takojšnji nagradi, kar dolgoročno vodi v nižjo motivacijo, višjo razdražljivost in nemir.
Počitek pomeni regeneracijo, ne le neaktivnost
Pravi počitek za možgane vključuje umiritev živčnega sistema – počasno opazovanje narave, nežno gibanje, tišino, sanjarjenje, dolgčas. Zaslon ne omogoča te umiritve – celo ob »mirnem« gledanju risanke ali dokumentarca o živalih je delovanje možganov bistveno bolj aktivno, kot če opazujemo oblake, rišemo, beremo ali sanjarimo. Poleti, ko bi lahko živčni sistem zadihal, ga pogosto še dodatno obremenimo z digitalno hiperaktivacijo.
Zato je poletni čas idealna priložnost, da se dopaminski sistem in živčni sistem ponastavita. Manj zaslonov pomeni več priložnosti, da se ponovno vzpostavi naravni mehanizem nagrajevanja – ob osvojenem hribu, pripravi najljubše jedi v domači kuhinji, iskrenem pogovoru z bližnjim ali mirnem trenutku zase. V času brez digitalne poplave vseh možnih dražljajev, začnejo tudi manjše stvari znova zbujati zanimanje – to so živčni dražljaji, ki omogočajo pomiritev in razvoj.
Spočiti možgani ne potrebujejo YouTuba
Zaslon morda ponuja oddih od okolice – a ne oddiha za možgane. Prav poleti, ko imamo več časa, manj obveznosti in več stika z naravo, lahko ustvarimo prostor za resnično regeneracijo – brez obvestil, brez drsanja, brez glasnega vizualnega vrveža.
Naj bo poletje priložnost, da možgane povabimo nazaj k njihovemu naravnemu ritmu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.