Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Občan opazi nevaren odsek ceste in pokliče občinskega svetnika: »Vi ste vendar svetnik, uredite, da bodo tukaj postavili prehod za pešce.«Zahteva se zdi povsem logična, svetnik je bil izvoljen, sedi v občinskem svetu in glasuje o milijonih evrov občinskega denarja. Toda ali lahko pokliče občinsko upravo in naroči: »Narišite prehod«? Ne more. In prav tu se začne pogosto napačno razumevanje dela občinskega svetnika.

Svetnik ni mali župan

Zakon o lokalni samoupravi določa, da je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Svet sprejema občinski proračun, odloke, prostorske in razvojne načrte, statut občine, odloča o nekaterih vprašanjih občinskega premoženja ter nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave pri izvrševanju odločitev.

Toda obstaja pomembna razlika – te pristojnosti ima občinski svet kot organ, ne vsak posamezni svetnik. Posamezni svetnik zato ne more občinskemu uradniku naročiti, naj popravi cesto, direktorju javnega zavoda ukazati, koga naj zaposli, redarju naročiti, komu naj napiše kazen, ali odločiti, da bo občina prihodnje leto zgradila novo igrišče. Lahko pa uporabi orodja, ki mu jih daje njegova funkcija.

Vprašanje je lahko močnejše od govora

Eno osnovnih svetnikovih orodij so svetniška vprašanja in pobude. Svetnik lahko od župana, občinskih organov in občinske uprave zahteva informacije in pojasnila, ki jih potrebuje za svoje delo. Na rednih sejah je za vprašanja in pobude namenjena posebna točka dnevnega reda.

Tako lahko denimo vpraša, zakaj nevaren cestni odsek še ni urejen, koliko bi ureditev stala, ali je bila izdelana prometna študija in kdaj občina načrtuje poseg. Lahko poda tudi pobudo, naj občina problem reši, toda pobuda še ne pomeni, da bo problem tudi rešen.

Občinska uprava mora na vprašanja svetnikov odgovarjati skladno s poslovnikom, ni pa dolžna vsake svetnikove pobude tudi izvesti. Če bi svetnik denimo zahteval gradnjo pločnika, za katerega v proračunu ni denarja, njegova pobuda ne bo upoštevana.

Najmočnejše orodje je glas

Resnična moč svetnika se pokaže, ko predlog pride na glasovanje. Takrat je njegov glas enakovreden glasu vseh drugih članov sveta. Pri sprejemanju proračuna, prostorskega akta ali odloka glas enega svetnika sam po sebi praviloma ne odloča, lahko pa postane odločilen, kadar je razmerje med zagovorniki in nasprotniki predloga tesno.

Svetnik lahko sodeluje tudi v komisijah in odborih občinskega sveta. Prav tam se pogosto opravi precej manj vidni del svetniškega dela, kot je pregled gradiv, razprava s strokovnimi službami, predlaganje sprememb in oblikovanje stališč, še preden zadeva pride pred kamere in na sejo sveta. Zato je lahko svetnik, ki ga občani na sejah skoraj ne slišijo, v ozadju precej dejaven.

Koalicija in opozicija – pravice so enake

Zakon ne pozna »bolj pomembnega« koalicijskega in »manj pomembnega« opozicijskega svetnika. Oba imata mandat volivcev in pri glasovanju ima vsak en glas. Oba lahko postavljata vprašanja, dajeta pobude, razpravljata in sodelujeta v delovnih telesih skladno s pravili sveta.

Razlika je predvsem politična. Koalicijski svetnik oziroma svetnik skupine, ki podpira župana in ima skupaj s partnerji večino, ima praviloma lažjo pot do sprejetja svojih predlogov. Predlogi so lahko usklajeni že pred sejo in večina lahko zagotovi dovolj glasov za njihov sprejem.

Opozicijski svetnik je v drugačnem položaju. Tudi če pripravi dober predlog, ga brez zadostne podpore drugih svetnikov ne more spraviti skozi glasovanje. To pa ne pomeni, da je brez vpliva. Opozicija ima še eno pomembno nalogo, občinski svet nima samo naloge sprejemati odločitev, temveč tudi nadzirati delo župana, podžupana in občinske uprave pri izvajanju odločitev sveta.

Pri tem lahko opozicijski svetnik uporablja vprašanja, zahteva pojasnila, opozarja na nepravilnosti, predlaga drugačne rešitve in poskuša za svoj predlog pridobiti druge svetnike.

»Saj ste svetnik, uredite!«

Svetniki se zato pogosto znajdejo med pričakovanji občanov in svojimi dejanskimi pristojnostmi. Občan lahko svetniku reče: »Pred našo hišo postavite ležečega policaja.« Svetnik tega ne more odrediti. Lahko pa preveri problem, poda pobudo, zahteva strokovno presojo in spremlja, kaj je občina z njegovo pobudo naredila.

Drugi občan lahko zahteva: »Poskrbite, da bo moja parcela postala zazidljiva.« Tudi tega svetnik ne more obljubiti. Lahko poda pobudo ali sodeluje pri odločanju o prostorskih aktih, ne more pa posamezniku zagotoviti spremembe namembnosti zemljišča.

Podobno je z zaposlovanjem v javnih zavodih, gradbenimi dovoljenji, policijskimi postopki ali individualnimi upravnimi zadevami. Svetniška izkaznica torej ni dovoljenje za poseganje v postopke drugih organov.

Je najboljši svetnik tisti, ki največ govori?

Če bi uspešnost svetnika merili samo po številu nastopov za govorniškim odrom, bi dobili zelo popačeno sliko. Število nastopov lahko pokaže njegovo aktivnost na sejah, nič pa samo po sebi ne pove o kakovosti njegovega dela.

Svetnik lahko na vsaki seji desetkrat stopi za govorniški oder, postavi veliko vprašanj in kljub temu ne doseže nobene spremembe. Drugi lahko govori redkeje, a sodeluje pri pripravi spremembe odloka, doseže dopolnitev proračuna ali v odboru opozori na problem, še preden predlog pride na sejo. Uspešnosti svetnika zato ni mogoče pošteno skrčiti na eno številko.

Bolj povedni so njegova prisotnost in glasovanja, kakovost pobud in vprašanj, delo v odborih in komisijah, poznavanje gradiv, predlagane spremembe občinskih aktov, odzivnost do občanov ter predvsem vprašanje, kaj se je z njegovimi pobudami dejansko zgodilo.

Mestni svetnik v Velenju in občinski svetnik v Šoštanju ali Šmartnem ob Paki

Med velenjskim mestnim svetnikom in šoštanjskim občinskim svetnikom v temeljnem pravnem položaju ni bistvene razlike. Velenje ima status mestne občine, zato se njegov organ imenuje Svet MO Velenje, njegove člane pa običajno imenujemo mestni svetniki.

V Šoštanju gre za Občinski svet Občine Šoštanj in občinske svetnike.Temelj njunega mandata pa izhaja iz istega sistema lokalne samouprave. V obeh primerih je svet najvišji organ odločanja o zadevah iz pristojnosti občine.

Obstajajo seveda praktične razlike. Svet MO Velenje šteje 33 članov, Občinski svet Občine Šoštanj pa 20. Občini imata svoja statuta in poslovnika, zato se lahko posamezni postopki, organizacija delovnih teles in način dela razlikujejo. Toda velenjski svetnik zaradi naziva »mestni« nima višjega glasu od šoštanjskega »občinskega« svetnika.

Njegova največja moč je tudi njegova največja omejitev

Posamezni svetnik ima torej presenetljivo malo neposredne izvršilne oblasti. Ne vodi občinske uprave, ne izdaja ukazov javnim zavodom in ne more sam porabiti niti evra občinskega proračuna.

Toda skupaj z drugimi svetniki odloča o proračunu, prostorskih aktih, odlokih in številnih drugih odločitvah, ki določajo razvoj občine. Paradoks svetniške funkcije je v tem, da sam svetnik lahko naredi zelo malo. Skupaj z večino sveta pa lahko odloča o zelo veliko stvareh.