Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Franc Konobelj iz Topolšice zbira avtograme že več kot šest desetletij. Ko se je kot otrok v Planici vrtel okoli smučarskih skakalcev in zbiral njihove podpise, si zagotovo ni predstavljal, da bo iz teh prvih listkov nekoč nastala zbirka s približno 3.000 avtogrami.

Upokojeni učitelj, rojen na Slovenskem Javorniku, danes živi v Topolšici, avtograme pa zbira že več kot šest desetletij. Del njegove zbirke je trenutno na ogled v Knjižnici Velenje.

»Čeprav sem že precej v letih, se zelo natančno spomnim, da so bili moji prvi avtogrami iz Planice, kjer smo se otroci vrteli okoli skakalcev, ki so prišli na tekmovanje,« se začetkov spominja Konobelj. Listke s podpisi svojih športnih junakov so otroci shranjevali, sam pa takrat še ni vedel, da bo prav to postalo njegova velika strast.

Armstrongov podpis je spremenil vse

Prelomno je bilo leto 1965, ko je v Ljubljani nastopil sloviti ameriški jazzovski glasbenik Louis Armstrong. Konobelj je dobil njegov avtogram in prav ta ga je spodbudil, da se je zbiranja lotil resneje. »Ta podpis me je prepričal, da se začnem z zbiranjem resneje ukvarjati,« pripoveduje.

Armstrongov avtogram mu še danes pomeni največ, čeprav se je v desetletjih ob njem znašlo ogromno podpisov velikih imen svetovne zgodovine, glasbe, filma, športa in drugih področij. Zbirka danes šteje okoli 3.000 avtogramov, razporejenih na približno 70 panojih, ki jih hrani doma.

V zbirki tudi prvi človek na Luni

Med podpisi ima posebno mesto Neil Armstrong, poveljnik odprave Apollo 11 in prvi človek, ki je stopil na Luno. V zbirki je tudi avtogram Valentine Tereškove, prve ženske v vesolju. Posebej dragocen mu je podpis novozelandskega alpinista Edmunda Hillaryja, ki je skupaj s Tenzingom Norgayem leta 1953 prvi potrjeno osvojil Mount Everest.

Toda vrednost avtograma za zbiratelja ni nujno povezana samo s slavo človeka, ki se je podpisal. Včasih je veliko bolj zanimiva zgodba o tem, kako je podpis prišel do njega.

Avtogram »iz onostranstva«

Ena najbolj nenavadnih zgodb se je zgodila, ko je za avtogram zaprosil igralca iz ameriške grozljivke. Pismo je odposlal, odgovora pa dolgo ni bilo. »Avtogram mi je poslal po približno enem letu. Vmes je gospod žal umrl, zato rad v šali povem, da sem dobil avtogram iz onostranstva,« pripoveduje Konobelj.

Tudi po več kot šestih desetletjih zbiranja njegov seznam želja še ni prazen. Med imeni, katerih podpise bi še rad pridobil, so pevke z območja nekdanje Jugoslavije. »Severina, Neda Ukraden … To so nam bližje pevke. Tiste tuje je danes bistveno teže dobiti.«

Napiše pismo in čaka

Spremenili so se tudi časi. Nekoč so znane osebnosti na pisma občudovalcev odgovarjale pogosteje, danes se je velik del komunikacije preselil na splet in družbena omrežja. Konobelj pa ostaja zvest načinu, s katerim je svojo zbirko gradil desetletja. Še vedno napiše klasično pismo, ga pošlje izbrani osebnosti in nato čaka.

Včasih zaman, velikokrat pa se ovojnica vendarle vrne. »Od desetih pošiljk jih približno polovico prejmem nazaj. To je danes že velik uspeh,« pravi.

In tako zbirka, ki se je pred več kot šestdesetimi leti začela z otroškim lovljenjem podpisov skakalcev v Planici in dobila pravi zagon s podpisom Armstronga, še vedno raste. Del Konobljevih približno 3.000 avtogramov si je trenutno mogoče ogledati v Knjižnici Velenje.