Kakšen hrup so počeli Italijani zaradi študentskega filma Trst je naš! Pred kratkim pa zvemo, da so v njihovih šolskih učbenikih slovenski kraji Idrija, Kobarid, Postojna in še nekateri drugi navedeni kot italijanski. Zadeva je šla pri nas mimo skoraj neopazno. Italijani nam od časa do časa podkurijo s fojbami in ni več daleč čas, ko bodo mestu in svetu dokazali, da smo v ne tako daljni preteklosti Slovenci ovijali njihova mesta z bodečo žico in ne oni naša in da smo desetletja mi potujčevali in preganjali njih in ne oni nas. Morebiti jim bo uspelo dokazati tudi to, da smo si v Trstu sami požgali slovenski dom in da smo bili pravzaprav Slovenci tisti, ki smo kričali po njihovih mestih Duce, Duce! Dobri stari Ježek bi rekel: narobe svet.

Ob dogodkih, ki razburjajo slovensko javnost, sem se spomnil filma Taksist. V njem je tudi zgodba mladeniča, ki med vožnjo pripoveduje šoferju o svojih spolnih podvigih. Najprej je imel odnos z lubenico. Potem z ovco, ki je imela lepe rjave oči in je žalostno blejala, ko si je dajal duška. Na poroki svojega brata je pod mizo zadovoljil  nevesto, kajti brat je bil preveč pijan, da bi lahko spravil junaka v trdo agregatno stanje. Med vožnjo je bil v taksiju tudi duhovnik, ki ga je zadela kap. Gledalcu je prepuščeno, da ugiba, zakaj je božji služabnik zapustil zemeljske radosti med pripovedovanjem razvratneža: ali zaradi prirojene srčne napake ali pa zaradi prizadetosti ob slišanih nemoralnostih iz ust mladeniča.

In menda je slovenska družba v veliki moralni omaki. Da vlada pravo razsulo v medčloveških odnosih, nas prepričujejo s pomočjo medijev iz dneva v dan. In nam pri tem kažejo ksihte bogatih in vplivnih ljudi iz politike, gospodarstva, zdravstva, skratka iz omrežij, kjer je denarja veliko več kot poštenosti, resnice in humanosti. Pa si mislim: čakajte, no. Ni rečeno, da je pokvarjeno vse, če je smetana skisana. V tem svetilniku sveta pod Alpami živijo tudi povsem normalni ljudje, ki jim besede prijateljstvo, poštenost, delavnost, odkritost še kaj pomenijo.

Veste, kdaj se je pričela druga svetovna vojna? Ne z napadom na Poljsko, ampak takrat, ko so nacistični podivjanci razbili izložbeno okno židovske trgovine, pa se zato ni zmenil nihče. Če še nismo, postanimo ta trenutek pozorni na besede: buzorant, izmeček, cigan, izprijenec, ki jih slišimo včasih v našem parlamentu. In če bodo v bližnji prihodnosti zakrinkani mladeniči pretepli gejevskega aktivista, naj nam ne bo vseeno, saj smo naslednjič morda na vrsti mi. Samo zato, ker nimamo pravega naglasa, ker jecljamo, ker imamo uhan v ušesu…