Matija Kajs iz Brežic v reprezentanci
Matija Kajs obiskuje 7. razred Osnovne šole Brežice, kjer ga kot razredničarka spremlja ga. Petra Vaš. Rad ima predvsem matematiko, ampak tudi ostali učni predmeti mu ne delajo težav, saj je sicer, ko radi rečemo - odličnjak. Ob tem tudi obiskuje Glasbeno šolo Brežice, kjer ljubezen do glasbe usklajuje z spretnostno prstnih gibov po tipkah harmonike. Pa tudi s kolesom rad izvaja vsakršne vragolije. Tudi usklajeno. No, prav slednje mami Svetini in očetu Mitju ni prav povšeči. Dejstvo, da je rojen 13. aprila 2000, se tudi tokrat, kot vedno, ni izkazalo za "vraževerno" nesrečno številko. A le zakaj?
Matija Kajs se je namreč že v vrtcu spoznal skladnost gibanja telesa v prostoru in gimnastiko, saj je tudi njegov oče Mitja v mladostnih letih uspešno gojil orodno telovadno - moško športno gimnastiko. Posledično je tudi sina Matijo popeljal v telovadnico brežiškega Sokola, kjer sta oba ugotovila, da bo to v prihodnosti šport, ki bo mladega Matijo pritegnil. Do sicer pred kratkim, se je veščin telovadnih spretnost, skladnosti, prvin in elementov, učil v "stari trgovski šoli", ki je, kot vemo verjetno že vsi, danes ni več.
Danes skorajda 13-letni Matija, ki moški športni gimnastiki posveča že 8 let, visok 150 cm, deček z 43 kilogrami, ne bi bil nič posebnega, če ne bi po sklepu strokovnega odbora moške športne gimnastike pri Gimnastični zvezi Slovenije, postal državni kadetski reprezentant 2013 Gimnastične zveze Slovenije (GZS) v moški športni gimnastiki (MŠG). Tovrstnega reprezentanta namreč posavska moška gimnastika ni imela vsaj zadnja tri desetletja.
Tako se je Matija z željo po dobrih rezultatih, kakovostnih in vrhunskih športnih dosežkih znašel v krogu rednega tedenskega ritma dela, usklajevanja časa in želja. Treningu moške športne gimnastike je posvetil večino prostega časa, 5-6krat tedensko po 2-3 ure dnevno pod budnim očesom njegovega očeta, ki mu je hkrati tudi trener.
Pred časom je ob novi športni dvorani ob Osnovni šoli Brežice Telovadno društvo Sokol Brežice, za katerega mladi Matija tudi tekmuje, pridobili novo gimnastično dvorano, kar je pomenilo napredek tudi za brežiško gimnastiko nasploh. Pod budnim očesom očeta Mitje, je Matija napredoval iz dneva v dan. Treninge sta z očetom tudi izvajala v gimnastični dvorani Leona Štuklja v Novem mestu in v Gimnastični šoli v Rušah pri Mariboru. Odrekanje in volja sta se obrestovali.
O današnjih pogojih treninga pove: "Treniram v novi gimnastični telovadnici v Brežicah, kjer nam ničesar ne manjka. V poletnem času bi sicer potrebovali hlajenje, vendar je oče kupil ventilatorje in nekako gre. Če primerjam kakšne pogoje smo imeli prej in kakšne imamo sedaj, je tako kot bi v hitrosti tekmovala pešec in dirkalnik."
Matija ima najraje parterno akrobatiko, pa tudi kroge in preskok, čeprav mora osvajati mnoge težavne elemente in prvine na vseh šestih orodjih moške športne gimnastike, največ težav pa je, kot za vse telovadce - konj z ročaji. A se Matija ne vda. Zadnje leto trenira šestkrat na teden, treningi se stopnjujejo, tako po intenzivnosti kot zahtevnosti.
Sicer pa ostaja skromen. Svojih uspehov, medalj, rezultatov, ne obeša na veliki zvon. Čeprav ima tako imenovan "status športnika" se le redkokdaj pohvali s svojimi rezultati, tu in tam pa le mora pred sošolci pokazati, kako napreduje in le-ti ga v njegovi poti zelo podpirajo. Njegovi največji rezultati so odlični dosežki na državnih tekmovanjih. V letu 2012 je bil državnem prvenstvu (DP) med kadeti osvojil 2.mesto na parterju in 3.mesto na preskoku.
Tudi njegov delovni dan je za sedmošolca dokaj naporen: zjutraj šola, nato glasbena šola, kratek počitek s kosilom in nato trening. Po treningu sledi kratek počitek, pisanje domače naloge, učenje in seveda igranje računalnika. Dan mu je velikokrat nekoliko prekratek, saj nima veliko prostega časa,predvsem za prijatelje. In tudi med vikendom (soboto in nedeljo) urnik ni kaj bolj drugačen, le bolj posvečen gimnastiki.
Stremi namreč k popolni povezavi elementov in z očetom-trenerjem vadita posamezne sestave, ki jih bo v prihodnosti izvajal na tekmah.
Zato odnosu oče-trener Matija: "Včasih ni prijetno. Težko je, ker imam na treningu in doma trenerja. Ne morem se izmakniti, narediti kakšne neumnosti, da tega ne bi videl. Vse ve in vidi. Na treningu moram biti ostalim v zgled, to pa ni lahka naloga."
Pri gimnastiki se do sedaj še ni resneje težje poškodoval. Seveda ga tu in tam spremljajo udarci, odrgnine in modrice, tako, kot vsakega športnika, vendar nič resnega. Raje se spominja kakšne smešne dogodivščine, ko trening prekine nenaden smeh ob izpuščenih "golobčkih". Pošalimo se: »Pazi, da ti ne bodo počile hlače«.
Čeprav sedmošolec, bi Matija rad uspešno zaključil šolanje in postal farmacevt, jasno, ob njegovi strokovni izobraževalni poti, pa gimnastika ne bo izostala.
Tako ali drugače.
Srečno na športno gimnastični poti, Matija!
