Arhiv Lokalno.si

V Knjižnici Brežice je sinoči potekala okrogla miza o medkulturnem dialogu pod naslovom »Ni nam vseeno«. Povabilu brežiške osnovne šole, ki je srečanje organizirala, so se odzvali češka veleposlanica Ivana Hlavsova in nizozemski veleposlanik John C.M. Groffen v Sloveniji, direktor Francoskega inštituta Charles Nodier Dominique Geslin ter še nekateri drugi gostje, ki se tako ali drugače srečujejo s tujci pri nas - direktor Zavoda Ars Ramovš Klemen Ramovš in direktorica knjižnice Tea Bemkoč, sodelovali pa so tudi trije osnovnošolci Lara Fink, Tjaša Pavlič in Kristjan Bukor. Pogovor je vodil dr. Milan Jazbec.

Kot je povedala ravnateljica šole Marinka Lupšina Novak, je bil glavni namen prispevati k boljšemu medkulturnemu dialogu v vsakdanjem življenju, zlasti pa pomagati mladim pri spoznavanju in razumevanju ter spoštovanju načela enakosti, strpnosti in drugačnosti. V šoli imajo tri učence, ki so prišli iz drugih držav in drugačnih kultur. Tako ravnateljica kot učenci so  povedali, da so jih dobro sprejeli ne glede na njihovo drugačnost in jim po svojih močeh pomagajo vključiti se v novo okolje.

Tudi vsi gostje so skozi zanimive življenjske zgodbe povedali, da so Slovenci odprti in da so bili v naši državi lepo sprejeti. Veleposlanica Hlavsova je izpostavila poznavanje arhitekta Plečnika in življenje v skupni monarhiji, že iz zgodovine pa obe državi povezuje tudi medkulturnost, saj je v nekdanji Češkoslovaški živelo več različnih narodov - podobno kot v Jugoslaviji, katere del je bila Slovenija. Tudi zaradi jezikovne podobnosti je med nami komunikacija lažja.

Nizozemski veleposlanik Groffen je izpostavil pomembno vlogo ambasad, ki povezujeta obe državi, prednost vključitve v EU, saj so včasih lahko v tujini študirali le otroci diplomatov, zdaj pa je to preko različnih izmenjav omogočeno vsem. Dejal je, da ob prihodu v Slovenijo ni imel težav, saj mnogo Slovencev dobro govori angleško, ima občutek, da je po dveh letih in pol bivanja pri nas postal Slovenec, rad spije kozarček vina, še posebej cvička.

Tudi Geslin je poudaril povezanost Slovenije in Francije skozi zgodovino, že kot otrok je ob obisku Kitajske spoznal, da na svetu ni le Francija. Pomembno je, da se brez predsodkov prilagodiš novemu okolju in svoje delo v drugih državah sprejema kot izziv.

Z obiskovalci iz drugih držav se srečujejo tudi v brežiški knjižnici, kamor tujci prihajajo predvsem zaradi možnosti uporabe računalnika in svetovnega spleta. Med njimi sta dve kategoriji - turisti in tujci z začasnim prebivališčem v Sloveniji, ali zaradi sezonskega dela ali zaradi študijske izmenjave. Občasno si sposodijo tudi kakšno knjigo, mlajšim ponudijo v ogled zbirko »Mini Bologna«, z vsemi pa imajo pozitivne izkušnje, je povedala direktorica knjižnice Tea Bemkoč.

Tudi Klemen Ramovš ima kot organizator glasbenih koncertov veliko stikov s tujci, predvsem umetniki. Tako za umetnost kot tudi za šport in znanost velja, da je potrebno je biti odprt in znati presojati z lastnimi mislimi.

Svoje videnje medkulturnega dialoga so predstavili tudi osnovnošolci, ki ugotavljajo, da je tujcev vedno več, da jim je naša dežela všeč in se dobro prilagajajo, ker jih tudi mi dobro sprejemamo. In besede, ki dajo misliti: »Če sprejemamo tuje filme, tuje avtomobile, tujo hrano, moramo sprejeti tudi ljudi, potem nam bo vsem veliko lepše.«

Z medkulturnostjo se je kot direktorica Mladinskega centra Brežice srečala tudi sedanja podžupanja Patricija Čular, ki je iz svojih izkušenj povedala, da nikoli ni bil problem tujcem priti k nam, težko pa je nagovoriti Slovence, da odidejo za pol leta v neko tujo državo, zato je mladim priporočila, naj se le odločijo za tovrstne izmenjave, naj ne prestopajo meje samo preko spleta, ampak tudi fizično.

Lada Križmana, ki se preko svojega dela veliko srečuje s turisti, pa zelo moti izraz »tujec«, beseda »prišlek« bi bila po njegovem mnenju veliko lepša in ustreznejša. »Tujec« ima namreč lahko tudi slabšalni prizvok.