Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Denar za odlagališče je, politične volje (še) ne


dolenjski-list
Besedilo in foto: A. K.
18. 5. 2012, 18.00
Posodobljeno
20. 05. 2012 · 06:53
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_6741.jpg
Obsežen remont v krški nuklearki se počasi bliža h koncu.
img_6778.jpg
Državni sekretar Šalamun (v ospredju) in minister Bogovič danes v Krškem nista dala nobenih konkretnih odgovorov glede gradnje odlagališča ali morebitnega drugega bloka.

Današnji obisk ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča ter državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor dr. Igorja Šalamuna v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) ni dal nobenih jasnih odgovorov glede gradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini. Slednje bi moralo po zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji drugo leto že začeti obratovati, a ga še niso začeli niti graditi.

Od leta 2009, ko je prejšnja vlada sprejela državni prostorski načrt za odlagališče NSRAO v Vrbini, pa vse do danes se postopki za začetek njegove gradnje praktično niso premaknili iz mrtve točke. Odlaganje pričetka gradnje odlagališča NSRAO v prihodnost je problematično predvsem z vidika jedrske varnosti. V začasnem skladišču na območju jedrske elektrarne namreč ni prav več veliko prostora za skladiščenje odpadkov, saj je že 95-odstotno zasedeno.

Letošnji remont v krški nuklearki se po dobrem mesecu dni končuje. Večina del je po besedah direktorja NEK-a Staneta Rožmana zaključena, jutri pa naj bi začeli s ponovnim zagonom elektrarne. Njena sinhronizacija je sicer predvidena čez natančno teden dni.

"Letnica izgradnje je odvisna od pridobitve gradbenega dovoljenja. Državni prostorski načrt je bil potrjen, sedaj pa moramo dobiti še ostala soglasja in dovoljenja. Potem pa glede na finančne zmožnosti in potrebe sledi izgradnja. Država želi, da bo odlagališče zgrajeno optimalno," je na naše vprašanje, v kakšni fazi je trenutno omenjen projekt, odgovoril Šalamun.

Graditev odlagališča naj bi bila vredna 30 milijonov evrov, skupaj s stroški priprave zemljišč, inženirigna ter nadomestil za prostor pa 130 milijonov evrov, pri čemer bo 80 odstotkov prispeval Sklad za razgraditev, 20 odstotkov pa državni proračun.

Načrtovani zneski se nanašajo zgolj na slovensko polovico odpadkov. Zasnova protipovršinskega odlagališča z odlagalnimi enotami v obliki podzemnih silosov po potrebi sicer omogoča tudi širitev odlagalnih zmogljivosti, v primeru da se Slovenija in Hrvaška dogovorita za skupno odlaganje odpadkov iz NEK, vendar je do tega še daleč. Tako slovenska kot nova hrvaška vlada morata najprej imenovati svoje člane meddržavne komisije, kdaj se bo ta dejansko sestala, pa zaenkrat še ni znano.

"Ali bo odlagališče skupno ali bo vsaka država poskrbela za svoj del odpada, se moramo še dogovoriti," je poudaril Bogovič.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.