Izgnanstvo skozi življenjske zgodbe
Trinajst družin iz krške občine in prav toliko življenjskih zgod. To je rdeča nit sinoči odprte razstave v Mestnem muzeju Krško z naslovom Kdor ne bo ponemčen, bo izgnan, katere avtorica je Irena Fürst iz brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Slednja na nek način skozi osebne izpovedi izgnanih Krčanov nadaljuje delo svojega kolege dr. Toneta Ferenca, ki je razstavo o izgnancih že pred leti postavil na Gradu Rajhenburg, a je začasno umaknjena, saj na brestaniškem gradu že nekaj mesecev potekajo obnovitvena dela.
V Sloveniji od 63.000 med vojno izgnanih danes živi le še okoli 15.000 izgnancev, njihova povprečna starost pa se že bliža 80. letu.
Včerajšnji dan, 20. oktober, za otvoritev nove razstave v krškem muzeju ni bil izbran naključno. To je namreč dan, ko je bil pred desetletji izdan razglas o začetku izgona ljudi iz posavsko-obsoteljskega področja v Nemčijo, poleg tega pa letošnje leto zaznamuje tudi 70. obletnica izgona in 20. obletnico ustanovitve Društva izgnancev Slovenije 1941—1945.
"Različna delovna taborišča so postala nov dom izgnanim Slovencem. Posamezniki so bili celo v petnajstih taboriščih. Vsi dela zmožni so bili takoj poslani na delo v tovarne, rudnike ali pa k nemškim veleposestnikom. Nekateri so z nemškimi kmeti stkali prave prijateljske vezi, ki živijo še danes. Slabše pa se je godilo tistim, ki so živeli v delovnih taboriščih," se Fürstova v nekaj stavkih sprehodi skozi vsebino razstave, katere del je posvečen tudi prihodu domov iz Nemčije, ko se je za večino izgnancev začel nov boj. Tisti za preživetje.
Pri nastanku razstavi so sicer poleg avtorice sodelovale še Alenka Černelič Krošelj in Nina Sotelšek iz Mestnega muzeja Krško, oblikovalka Polona Zupančič in Marjan Viskovič, ki je poskrbel za razsvetljavo.
