Jelica Koršič

Drugače je pri marelicah, ki jih je na Primorskem pozeba prizadela že marca. Dejanski izpad pridelka bo možno oceniti po junijskem trebljenju, pravijo na Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Zbrali so podatke o prvi grobi oceni škode po letošnjih spomladanskih pozebah. Dele Primorske je pozeba prvič prizadela med 18. in 21. marcem, nato pa so bile od 6. do 9. aprila v celotni Sloveniji izmerjene temperature pod lediščem.

"V tem trenutku je zelo težko podati kakršnokoli oceno spomladanske pozebe. V večini primerov najdemo večje število pozeblih cvetnih nastavkov, ne pa plodičev. Govorimo torej o oceni pozeblih cvetov, kar po izkušnjah pomeni, da lahko tudi 80 odstotkov pozeblih cvetov pri na primer jablani ne pomeni izpada pridelka. Drugače je pri marelici, saj poškodovani cvetni nastavljenci pri marelicah zaradi pozebe pomenijo, da se bodo plodovi morda slabo razvili, lahko se zgodi, da bo pridelek manjši ali pa ga sploh ne bo," pravi Klavdija Strmšek iz KGZS.

Cvetovi ponekod popolnoma pozebli

Na škodo pri sadnih vrstah vpliva več faktorjev, med drugim nadmorska višina, lega, sorta in časovno obdobje nizkih temperatur. Kolikšen bo dejanski izpad pridelka zaradi nizkih temperatur marca in aprila letos, pa bo možno oceniti šele po junijskem trebljenju.

Na območju KGZ Novo mesto so bili najbolj prizadeti cvetovi sliv, breskev in češenj, ki so bili ponekod popolnoma pozebli. Cvetovi jablan, hrušk in kutin so bili prizadeti od 40- do 90-odstotno, medtem ko pri orehih, leskah in jagodičevju ocena škode še ni mogoča.