Franc Resnik iz Lokev pri Brestanici je praznoval 100 let
4. aprila 1925. leta se je v številni Resnikovi družini, bilo je 11 otrok, rodil najmlajši sin Franci. Letos je torej gospod Franc Resnik praznoval 100. rojstni dan in v Krajevni skupnosti Brestanica je prvi moški stoletnik.
100 let je častitljivo obdobje, ki ga je tudi gospod Franc polnil z mnogimi doživetji. Želeli smo mu čestitati in izkazati pozornost, zato smo ga prav na rojstni dan obiskali na domu. Prišel je župan Mestne občine Krško, gospod Janez Kerin, predsednik KS Brestanica Vlado Bezjak, domači župnik, gospod Tomaž Šojč, iz brestaniških društev pa Dragica Kolan, Jožica Hriberšek in Margareta Marjetič, spomin na stoletnico gospoda Franca pa bodo ohranjale fotografije Boštjana Colariča.
Obujali spomine
Na Resnikovem domu so bili ob ženi in mami Jožici zbrani vsi otroci z družinami, saj so tudi oni želeli počastiti atovih 100 let in praznovati z njim. Prijazno so nas povabili v hišo, gospod Franc pa nas je sprejel v postelji, bil ganjen in presenečen. Obudil je z nami nekaj spominov, se spomnil posameznih dogodkov in ljudi, še posebej pa dobrega prijatelja, gospoda Martina Kolana, s katerim sta z motorjem obredla velik del Slovenije.
Z motorjem je pred 65. leti iz Obsotelja pripeljal tudi ženo Jožico in rojstne Lokve so ostale domači kraj tudi njune družine. Rodili sta se jima hčerki Majda, zdaj živi v Leskovcu pri Krškem, in Karolina, ki si je dom ustvarila pri Sedlarjevem, ter sin Branko, ki pa živi kot sosed v Lokvah. Povedali so, da je bil skrben oče, sicer strog in so ga ubogali na besedo. Naučil jih je delavnosti, jim privzgojil ljubezen in spoštovanje do zemlje. Govoril je, da jim je delo poplačala s pridelki, zato, kljub številni družini, nikoli niso bili lačni. Ko so otroci iskali svojo pot v samostojnost, jim je govoril tudi, da jih doma vedno čakajo grablje in vile in dobra zemlja. Pa so se vsi trije izučili svojih poklicev in z ženo sta bila nanje ponosna.
Gospod Franc je imel nadvse rad svojo mamo in domačo vas Lokve, zato je ostal na domačiji in bil ponosen kmet, ki je našel veliko dobrega v preprostih stvareh. Bil pa je tudi dober poslušalec, spreten sogovornik in sposoben, iznajdljiv v nakupih in medsebojnem trgovanju.
Žal ga je vedno bolj zapuščal vid. Kljub slepoti je ostal samostojen. V največjo oporo mu je vseskozi bila žena Jožica, ki pravi, da so Lokve njen svet, nikoli ni bila na počitnicah, nikoli v toplicah, videla pa je morje, ko sta bila z društvom slepih in slabovidnih v Izoli, česar se rada spominja.
Zdaj je moževa spremljevalka, skrbna negovalka in prepotrebna vez s svetom. Prihajajo tudi negovalke in vsi domači so jim za vso pomoč iskreno hvaležni in pravijo, da nega na domu ne nudi le strokovne oskrbe bolnika, je tudi psihična opora domačim, posebno mami, ki ji daje občutek bližine, varnosti in povezanosti.
Gospod Franc predano prenaša svoje težave, vesel, da nima bolečin in nadvse je hvaležen ženi in vsem domačim, ker skrbijo zanj in mu omogočajo, da kljub bolezni ostaja med njimi doma v ljubih Lokvah.
Vsi smo se mu zahvalili za vsa leta truda in mu iz srca zaželeli predvsem dobrega počutja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
