Za Praznik vina Bizeljčan PTP
Sredi marca letos so vinogradniki ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti, ki so povezani v šestih vinogradniških društvih - Sevnica, Sremič, Zdole, Sromlje, Pišece in Bizeljsko - dokončali svoj boj za zaščito Bizeljčana z oznako PTP, kar pomeni priznano tradicionalno poimenovanje. Ideja o zaščiti Bizeljčana PTP je že stara, a je vmes zmanjkalo volje za njeno uresničitev, potem ko so se vinogradniki na levem bregu Save od Bizeljskega do Sevnice povezali in poenotili ter v tem boju združili moči, jim je uspelo. Delo je bilo zahtevno, zbrati so morali veliko podatkov o zgodovini, ki sega že v petdeseta leta prejšnjega stoletja, slednje so ob pomoči dr. Terčelja, ki je starosta slovenskih enologov, in dr. Cvetke Knapič Krhen izbrskali celo v arhivu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, pri izdelavi prvega in drugega elaborata jim je pomagal dr. Kocjančič s Kmetijskega inštituta.
Kot je dejal predsednik Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko Janez Šekoranja, tudi sam vinogradnik in vinar, ima Bizeljčan dolgo zgodovino in veliko slavo, a nikoli doslej ni dobil mesta, ki mu pripada. Bizeljčan je trikrat padel, tudi zaradi nepoštenosti proizvajalcev; prvič, ko ga je vzel pod svoje okrilje takratni Slovin v Ljubljani, drugič, ko so v Vino Brežice potvarjali Bizeljčana, za kar so krivci tudi morali za rešetke, in tretjič tudi Vino Brežice, ki je opustilo skoraj 100 ha najboljših vinogradniških leg, kjer zdaj raste akacija in drugo grmovje.
Zdaj Šekoranja upa, da se je črna zgodba o Bizeljčanu za vedno zaključila in da bo sloves tega vina le še rasel. Oznaka PTP po njegovem prepričanju lahko pomeni nič ali vse, zagotovo pa je rešitev, če bo zaživela. Zaživela pa bo pod pogojem, da bodo vinogradniki upoštevali pravilnik o zaščiti in bodo takšno vino tudi proizvajali. Za zaščito so postavili zelo ostre zahteve, prametri so zelo strogi, vendar pa ne omejujejo sestave grozdja. Sestava torej ni določena po odstotkih kot pri cvičku, ampak je dovoljeno vse, kar je znotraj zakonskega okvirja, precejšen delež je modre frankinje, alkoholna stopnja mora biti med 10 in 12, pri rdečem vinu 12,5, določena je tudi kislinska stopnja, vsebnost ekstrata in žvepla. Bizeljčan PTP ni enoletno vino, zato ga je potrebno temu primerno tehnološko dodelati.
Vzporedno, ko so se trudili zaščititi Bizeljčana, so dograjevali tudi ideje o posebnih kozarcih zanj. Tudi to jim je z veliko truda uspelo; v Steklarni Rogaška so izdelali kozarce, tako za belega kot za rdečega Bizeljčana, ki so pokazali veliko vrednost pri razvijanju vonja in okusa vina, ko ga natočijo v omenjene kozarce. S tem širijo kulturo pitja in poudarjajo tisto, pravi Šekoranja, kar nudijo - njihovo geslo je namreč: "Kvaliteta je naš promotor." Da bodo kvaliteto zares dosegli, pa je potrebna pravilna obremenitev trte, celoletno vzdrževanje, dobro kletarjenje. Na trgu, tudi zunaj meja Slovenije, se bodo predstavljali posamezni vinogradniki s svojimi že uveljavljenimi blagovnimi znamkami, kar je dobro, pravi Šekoranja, saj vsak vinogradnik svojemu vino da dušo. Druge možnosti zaenkrat tudi nimajo; recesija jih je za kakšno leto oddaljila od izgradnje lastne kleti, kjer bi lahko prevzemali tudi tržne viške.
Letošnji Praznik vina, kot imenujejo vsakoletno prireditev, bo drugačen, posvečen bo promociji Bizeljčana PTP. Dogajanje se bo začelo v soboto, 6. junija, ob 18. uri pod šotorom na Bizeljskem, pripravljajo bogat kulturni program, povabili so nekatere zanimive goste, med nastopajočimi pa bodo Pihalni orkester Kapele, MPZ Bizeljsko, D'Palinka band in domači ljudski pevci, veselo druženje pa se bo po uradnem delu nadaljevalo ob glasbi ansambla Zdravica.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Pogovor z Janezom Šekoranjo
