osebni arhiv F. V.

osebni arhiv F. V.

V Srbiji od Leskovca do Subotice deluje štirinajst društev Slovencev in v njih poučujejo slovenski jezik. Pouk obiskuje več kot 500 učencev, starih od tri do 80 let, večina med njimi je že četrta generacija Slovencev. Član Društva Slovencev Kredarica Novi Sad je tudi uveljavljeni glasbenik Fedor Vrtačnik, ki je v Novem Sadu obiskoval pouk slovenščine pri Rut Zlobec, učiteljici iz Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece, ki je v tem mestu začela poučevati slovenščino jeseni 2007.

Vsaj dve sta podrobnosti, s katerima je Fedor Vrtačnik tesno povezan z našimi kraji. Ena od teh se nanaša na novejšo zgodovino nekdanje Jugoslavije, pri drugi ni mogoče določiti ne časa na prostora. Pred dnevi je obiskal med drugim Krško vas in Ljubljano, kar je bilo ob že omenjenem dodaten razlog, da smo se pogovarjali z glasbenikom.

V društvo Kredarica so ga kot Srba pripeljale njegove slovenske korenine. Pradedek Ciril Vrtačnik se je rodil leta 1908 v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah. Bil je četrti od štirinajstih otrok. Ob začetku vojne, 15. aprila 1941, so ga ujeli in internirali v Nemčijo. Po vojni se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je v Sremski Mitrovici spoznal Fedorjevo prababico Ano, in tu se začenja zgodba o družini Vrtačnik v Vojvodini.

Kljub življenju v neslovenskem okolju so pri Vrtačnikovih ohranili slovenščino. Fedor se v njej sporazumeva zelo dobro. Slovenski jezik je po njegovih jezikovnih izkušnjah zelo »muzikalen« in se ga da zelo hitro naučiti. Je sicer močno podoben srbščini in drugim slovanskim jezikom, s tem da je v srbskem jeziku na primer polno turških in nemških besed.

Slovenski jezik vedno znova obnavlja tudi skozi obiskovanje Slovenije. Sem pride pogosto. V Sloveniji ima sorodnike v Ljubljani in veliko prijateljev v Brežicah, ki mu pomagajo pri njegovem delu. V Sloveniji spoznava, kot pravi, to čudovito deželo in občuduje naravne lepote vsake regije, obožuje vse dele Slovenije, Dolenjska mu je zaradi prednikov seveda še posebej v srcu. Ko je nedavno spet obiskal rojstno deželo pradeda, ga je kot državljana Srbije doletela karantena. Toda to obdobje (samo)izolacije je preživel izjemno ustvarjalno. »Vse je v Sloveniji fantastično dobro organizirano. V tem času sem naredil pet ali šest simfoničnih aranžmajev. Sicer pa, komponisti in aranžerji so vse življenje v karanteni,« je pojasnilo o svojem tokratnem neobičajnim bivanju v Sloveniji prepletel s humorjem.

Ob tokratnem obisku je z veseljem napovedal koncert, ki naj bi ga izvedli 25. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. To bi bila Rock opera, ki jo izvajajo z zborom in orkestrom Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada in Novosadskim big bendom. Glasbeni dogodek, ki ga tako napoveduje umetnik, je v domačem okolju v Srbiji že dosegel izjemen odziv občinstva in ne gre dvomiti, da je ta spektakel simfo-rok uspešnica. »Ni bilo lahko združiti zbor in orkester Srbskega narodnega gledališča in Novosadski big bend ter predstaviti nekaj, česar še nismo videli v našem prostoru – rok opero! Dirigent Fedor Vrtačnik je to uspel in ustvaril repertoar z dvajsetimi antologijskimi glasbenimi hiti rokovskih skupin,« je poročala spletna stran Espreso, ko so Rock opero novembra 2018 prvič izvedli v Novem Sadu. »Vrtačnik je s tem glasbenim projektom dokazal, da se da spojiti ti dve, po prepričanju mnogih popolnoma različni glasbeni smeri in na koncertu narediti atmosfero, ki jo doživite samo na rok koncertih,« je še zapisala spletna stran Espreso.

Kaj ob takih odzivih na svoje delo pravi skladatelj, dirigent in aranžer Fedor Vrtačnik? »Rock opera je zelo kompleksen projekt. Vsi igralci, glasbeniki na odru, začutimo duha rokovske uspešnice, začutimo, kako jih igrati: z veliko energije in z zelo razgibanim glasbenim izražanjem. Zelo sem ponosen na ta projekt in veseli me, da so ga prepoznali kot zelo dobrega,« pravi glasbenik, dirigent Novosadskega big benda in avtor številnih znanih filmskih skladb Fedor Vrtačnik. Poklicno je v glasbi že več kot trideset let. Zelo rad dela z big bendom, saj, kot pravi, v teh zasedbah praviloma igrajo najboljši in najbolj ustvarjalni glasbeniki z odličnimi zamislimi.

Glasbeno izražanje je seveda široko, kot je veliko različnih glasbenih instrumentov za podporo ustvarjanju v glasbi. Slovenija spada med območja, kjer je priljubljena glasba, v kateri nastopi solo diatonična harmonika. Kako Vrtačnik gleda na tako imenovano narodnozabavno glasbo in na instrumente, kot so omenjena harmonika in njeni ekvivalenti, med »narodom« v srbskem kulturnem okolju? »Slovenska narodna pesem je naša pesem in je namenjena vsem nam in našim naslednikom. Ni pomembno, ali jo igramo na klarinetu, trompeti ali harmoniki, pomembno je, da je del vseh nas in del naše tradicije, zgodovine in kulture. Moramo jo ohraniti za naslednje rodove. V Vojvodini je podoben primer s tamburico, a tudi s harmoniko. Ohraniti moramo vsako tradicijo, ker je to kulturni temelj vsakega naroda,« pravi in se pri tem povsem strinja z enim od znanih izrekov, povezanih z glasbo: »Glasba ne pozna meja in jezikovnih ovir, je univerzalni jezik – jezik ljubezni. Jezik glasbe je nekaj splošnega, in če v tej glasbi obstajajo čustva in dober ritem, potem ni pomembno, v katerem jeziku ali na kateri celini jo izvajate. To je element, ki povezuje vse ljudi na planetu, ne glede na njihov izvor, in ne morejo ga ustaviti meje ali predsodki. Zdi se celo, da je ustvarjanje glasbe eden osnovnih človeških nagonov. Navsezadnje boste našli glasbo kjer koli – od tropskih gozdov do največjih mest na svetu, od Grenlandije do Jamajke, celo v Nedođiji. Glasba presega vse meje, notranje in zunanje, vidne in nevidne,« pravi skladatelj, dirigent Novosadskega big benda, avtor številnih znanih filmskih skladb in aranžer srbski Slovenec in slovenski Srb maestro Fedor Vrtačnik.

»Zdi se celo, da je ustvarjanje glasbe eden osnovnih človeških nagonov.« Fedor Vrtačnik

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 4. junija 2020