Ob letu gozdov smo se na dan pred dnevom Zemlje, 21. aprila, sedmošolci z učiteljicama naravoslovja Alenko Povšič in Tatjano Horjak z OŠ Sava Kladnika iz Sevnice odpravili na ogled dveh znamenitih pragozdov na Slovenskem. Pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije – OE Sevnica in gospodom Jožetom Prahom, ki je omogočil in organiziral naravoslovni dan, smo obiskali Krakovski in Kočevski pragozd.

Krakovski pragozd se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke. Tla so zaradi različnih plasti prsti slabo prepustna, zato je gozd v večini poplavljen. Osrednji del območja - nižinski gozdni sloj - preraščajo na površini 2400 ha hrasti vrste dob, ki so v Sloveniji prava redkost. Pogosta pa sta tudi črna jelša in gaber. Za pravo vzdušje pragozda poskrbijo odmrli stoječi in padli drevesni velikani omenjene vrste hrasta. Pestrost živalskega sveta pa je velika, predvsem je tukaj ogromno vrst različnih ptic, dvoživk in sesalcev.

V Kočevskih gozdovih smo poklepetali s poklicnim lovskim čuvajem. Izvedeli smo mnogo zanimivega in spoznali, da delo poklicnega lovskega čuvaja ni enostavno. Najbolj se nam je vtisnila primerjava njegovega dela z delom na veliki farmi živine, za katero je potrebno vsakodnevna skrb, ne glede na letni čas. Lovski čuvaj pa izvaja tudi odstrel divjadi v skladu s predpisanim letnim načrtom zavoda, spremlja in evidentirala število divjadi ter drugih prostoživečih živali. V kočevskih gozdovih srečamo zelo veliko različnih gozdnih sesalcev, med katerimi so nekatere zavarovane vrste v Sloveniji. To so divja mačka, ris in volk. Ogledali pa smo si tudi pravi medvedji brlog.

Kočevski gozdarji so nas poučili o pomenu kočevskih pragozdov, ki jih je kar šest. Izvedeli smo, da so ti pragozdovi prepuščeni naravnemu razvoju, zato je v njih prepovedano sekanje, pospravljanje odmrlih dreves, nabiranje gozdnih plodov, sam vstop vanje in vznemirjanje živali. Ta pragozd se je močno razlikoval od gozda, ki smo si ga ogledali v dopoldanskem času. Opazili smo, da prevladujeta predvsem dve drevesni vrsti, to sta bukev in jelka. Tako kot v Krakovskem pragozdu smo tudi tukaj opazili veliko odmrlih stoječih in padlih drevesnih debel, ki so polna življenja, nekatera zaradi gnezdišč ptic, druga zaradi drobnih živalic, ki so si v njih našle dom ali hrano. Ustavili smo se še pri jelki – Kraljici Roga.

Ob koncu dneva smo si ogledali še kočevski muzej Šeškov dom in Rudniško jezero. To sta dve znamenitosti, ki nam veliko povesta o zgodovini Kočevske in samem razvoju kraja.

Dragi bralci, menimo, da smo se mi naučili še bolj spoštovati naravo. Želimo si, da bi se vsi ljudje pričeli zavestno vesti do gozdov, ker jih je na svetu vedno manj. Imamo to srečo, da živimo v eni najbolj gozdnatih držav na svetu. Zato oblikujmo spoštljiv odnos do narave in živih bitji, ki v njej prebivajo ter bodimo ponosni, da smo lahko njen del.

Za zaključek se želimo zahvaliti vsem, ki so nas podučili o pomenu neokrnjene narave - pragozdu, ki ga v mestu ne moremo začutiti in podoživeti. Posebej se zahvaljujemo ZGS - OE Sevnica za odlično celodnevno vodenje, ZGS - OE Brežice za vodenje po močvirnem Krakovskem pragozdu, ZGS - OE Kočevje za čudovito urico v Kočevskem pragozdu in LPN Medved Kočevje za podoživetja ob medvedjem brlogu. Posebna zahvala velja Jožetu Prahu za celotno organizacijo in čudovit dan ter Antonu Prahu za donacijo avtobusnega prevoza.