Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) vabi na IV. državno tematsko likovno razstavo z naslovom Parafraze, ki jo bodo odprli v četrtek, 20. 3. 2014, ob 18.00 v Galeriji Posavskega muzeja Brežice (grad Brežice). Razstava 52 del ljubiteljskih slikarjev, ki jih je v drugem delu selekcije izbral akademski slikar, grafični oblikovalec, pedagog, publicist in avtor priročnikov s področja umetnosti Janez Zalaznik, bo v gradu Brežice na ogled do 13. 4. 2014.

Bienalne državne tematske razstave JSKD so zasnovane tako, da pokažejo kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti, obenem pa z izbrano temo širijo likovno in miselno obzorje ustvarjalcev ter jih spodbujajo k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja.

Tokratni razpis je pred ustvarjalce postavil poseben izziv: tema za ustvarjanje je bilo triintrideset izbranih del iz »muzeja likovne zgodovine«, ki jih je v posebnem priročniku ponudil Janez Zalaznik. Vsak sodelujoči si je iz seznama izbral eno ali več del in na tej podlagi ustvaril novo delo, pri katerem so jasno razvidni elementi, ideje ali oblikovne rešitve izbrane umetnine. Parafraza namreč pomeni novo, drugačno predstavitev ali razlago že znane teme.

Ustvarjalcem so bila v pomoč predavanja po posameznih regijah in delavnice, predvsem pa priročnik Janeza Zalaznika: Parafraza, palimpsest, citat in prisvojitev, Štirje jezdeci moderne umetnosti (JSKD, 2013). Prvo selekcijo prijavljenih del so opravili selektorji desetih regijskih razstav, na katerih je razstavljalo 260 avtorjev. Končni izbor dvainpetdesetih del pa je opravil Janez Zalaznik.

V GRADU BREŽICE BODO RAZSTAVLJALI:

Rezka Arnuš, Anton Benedik, Vidka Borko, Jasmina Čelan, Gordana Dobriha, M. Baschir El Hariri, Andreja Eržen, Bojan Fekonja, Matjaž Geder, Stanka Golob, Tanja Goričan, Janez Grauf, Darja Gruntar, Irena Guček, Slavko Guštin, Nana Homovec, Stanka Janžič, Aleš Jelenko, Robert Jurak, Nina Juratovec, Polonca Kitak, Janez Klavžar, Vladimira Klun Žerjav, Robert Kosmač, Vera Kostanjšek, Henrik Krnec, Danila Krpič, Benjamin Kuster, Marija Makovecki, Ana Mamilovič, Filip Matko Ficko, Leopold Methans, Tatjana Mijatović, Mitja Milavec, Boštjan Močnik, Oba oboje (Renata Grmovšek in Peter Gaber), Zrinka Ocelič, Ivo Oman, Branka Primc – Bera, Judita Rajnar, Nande Rupnik, Klavdija Simler, Dušan Sterle, Matevž Škufca, Danica Šraj, Marjana Tkalčec, Andrej Uduč, Marija Mojca Vilár, Lucija Vollmaier, Dani Žbontar, Veronika Židanek, Eva Žula.

IZ SPREMNE BESEDE GLAVNEGA SELEKTORJA RAZSTAVE JANEZA ZALAZNIKA

Za četrto državno tematsko razstavo smo pri JSKD izbrali parafraziranje in citiranje del iz bogate zgodovine likovne umetnosti. Postopek, pri katerem avtor pri snovanju lastne kreacije uporabi delo, ki je že del umetnostne zgodovine in širše človeške kulturne zavesti, je star, kot je staro umetniško izražanje. Prav v zadnjih desetletjih pa so parafraziranje, citiranje in prilaščanje postali pomembna likovna praksa, ki v marsičem oblikuje smernice sodobnemu likovnemu dogajanju. Vendar se za to temo nismo odločili le zaradi aktualnosti tovrstnih postopkov, ampak predvsem zato, da bi spodbudili pogosto premajhno željo ljubiteljskih ustvarjalcev po spoznavanju in prepoznavanju bogate zakladnice umetniških del, ki so stoletja in tisočletja oblikovala našo kulturno in civilizacijsko podobo. Likovniki se pogosto premalo zavedajo, da se vsako novo likovno delo, v dobrem in slabem, vpisuje v dolg niz vizualne produkcije, ki je hkrati tudi merilo, s katerim bomo presojali kvaliteto ali nekvaliteto njihovih izdelkov. Rečeno drugače: Umetniško delo se dokončno izoblikuje šele v širšem kontekstu, ki ga poleg avtorja in likovnega dela samega sestavljajo še bogata likovna zgodovina, določen čas, prostor in gledalec.

Dela dvainpetdesetih izbranih avtorjev se odlikujejo tako po domiselnosti kot kvaliteti izvedbe. Likovniki so probleme reševali v različnih slikarskih in risarskih tehnikah (olje, akril, tuš, pastel ...), s pomočjo kolaža in asemblaža, poleg pigmentov pa uporabljali še druge, »neslikarske« snovi (pesek, folijo, keramiko in plastiko). Nekateri so uporabili klasične grafične tehnike ali pa se podali v svet sodobne digitalne tehnologije, najsi bo v obliki računalniško obdelanih fotografij in video zapisa ali v duhovitih poigravanjih z »ready made« (ali le na videz »že izdelanimi«) objekti. Tokrat je na razpis prišlo tudi precejšnje število kipov, reliefov in drugih tridimenzionalnih stvaritev, pri katerih je spodbudna tudi raznolika in inovativna uporaba materialov (glina, kovina, kamen, les, plastika ...). Nekaj je tudi del, ki se pogumno gibljejo po nikoli točno postavljeni meji med sliko in objektom.