Nepozaben teden v družbi italijanskih vrstnikov
Lansko leto smo dijaki Gimnazije Brežice v začetku aprila odpotovali v južno Italijo na izmenjavo z italijanskim klasičnim licejem iz Dentecana. Skoraj celo leto je trajalo, da so nam obisk vrnili. Svoje italijanske prijatelje smo že nestrpno pričakovali. Na hladen ponedeljkov večer desetega marca se je izza ovinka z rahlo zamudo prikazal italijanski avtobus in z njim občutek, da bo teden, ki je bil pred nami, poln novih dogodivščin in spoznanj. Spomnim se samo, kako smo mrzlično iskali svoje prijatelje, ko so stopali z avtobusa, potem pa si skakali v objeme in delili poljube (enega na vsako lice). Mislim, da so se spremenili, a vsekakor smo se tudi mi.
Prvi dan se je začel z lepim vremenom, ki nas je spremljalo ves teden. Naši gostje so hoteli videti sneg, ki pa je že skopnel, zato smo se opravičili z nenavadno toplo zimo. Po krajšem uvodnem programu, kjer smo strumno zaigrali slovensko in italijansko himno, pokazali, kaj je polka in kako spretno plešemo skupinski jive, je sledila orientacija po Brežicah. Izkoristili smo jo tudi za prijetno druženje v parku, na kavi in kot priložnost za skupinske fotografije. Dan smo nadaljevali v mestni hiši in Posavskem muzeju, potem pa še vsak po svoje doma. Naš mali kraj Sevnica je vabil k ogledu gradu nad dolino zelene Save in novega grajskega parka z angleškim vrtom, belimi kipi in fontano. Večer v Krškem je potekal v znamenju dobre hrane in še boljšega nogometa.
Drugi dan smo ponovno prebili v šoli, le da smo italijanske dijake tokrat bolj aktivno vključili v šolski vsakdan. Dve uri so sodelovali pri pouku, seveda pa smo jim nove prostore prej tudi razkazali. Po malici smo tako Italijani kot Slovenci predstavili okoljsko problematiko v obeh državah. Dan na šoli smo zaključili s tekmo v odbojki, nadaljevali pa zvečer na bowlingu v Sevnici. Veliko podrtih kegljev, plesa in smeha!
Tretji dan je bil morda najbolj pričakovan in prijeten. Če do sedaj niso verjeli, kako lepa je Slovenija, smo jim to zagotovo dokazali. Siva pot nas je najprej peljala na Gorenjsko k našemu biseru, Bledu. Po panoramski vožnji okoli jezera smo se ustavili tudi v Hotelu Park in si privoščili znano blejsko "kremšnito". Opoldne smo se vrnili v Ljubljano. Goste smo peljali po Kongresnem trgu, ob Ljubljanici, mimo mestne hiše do Prešernovega trga. Tam smo se dogovorili, kdaj se spet zberemo, in časa je bilo res na pretek. Popoldne je minevalo v znamenju mednarodne hrane, nakupovanja, razgleda z Nebotičnika, spominkov, sprehodov po mestu itn. Zvečer pa smo se vsi sprostili v lovskem domu na Trški gori.
Zjutraj smo se slabo naspani spet zbrali pred gimnazijo in se z avtobusi odpeljali proti Kostanjevici. Galerija Božidar Jakac nas je popeljala v svet slovenskega ekspresionista Franceta Kralja, v arhitekturi pa od zgodnje romanike do klasicizma. Naslednje aktivnosti in delavnico v galeriji smo doživeli precej drugače, saj so nas takrat Italijani zapustili. Bile so še zadnje priložnosti, da povemo vse dobre želje in jim ponudimo prenočišče, če se kdaj znajdejo v bližini; objeli smo prijatelje, potem pa jim pomahali v slovo, ko se je avtobus odpravil nazaj proti slikovitim gričem Dentecana.
Ta teden nam bo ostal v prijetnem spominu, saj smo spoznali, da kljub razdalji in razlikam razmišljamo podobno. Razšli smo se bogatejši za nova spoznanja in prijateljstva ter v upanju, da se naše poti še srečajo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
