J. A.

J. A.

Spoznali smo ga v zadnji sezoni šova Slovenija ima talent, ko je med prvim nastopom hipnotiziral žirantko Ano Klašnja, med drugim pa povedal, katero slovensko mesto je imel v mislih Branko Čakarmiš. Takrat so se mnogi spraševali, kdo je Siniša Hotko z Bizeljskega.

Siniša je zelo prijeten sogovornik, mož, oče, mentalist, hipnotizer, zaposlen je v Nuklearni elektrarni (NEK) Krško. Nekako se nam je zdelo, da ta zadnji podatek ne sovpada najbolj s prej naštetim. »Ne gre za tako različne stvari. Tudi v NEK delam z ljudmi, zaposlen sem na področju vzdrževanja.«

DOBER OPAZOVALEC

Že takoj se izkaže, da je njegova odlika izredno dobro opazovanje, in ko ga pobaramo, da je vendarle zastrašujoče zavedanje, da nam nekdo lahko bere misli, se zasmeji in pojasni: »Vsaka naša misel ni tako prostovoljna, kot mi mislimo, da je. Tu ne gre za to, ali znam brati misli, ampak za razumevanje, kako človek razmišlja, kako delujejo možgani. Tako lahko naredimo iluzijo branja misli, kar pomeni, da vemo, kako in zakaj je prišlo do te misli.«

To je nekakšna osnova za njegovo delo, ki temelji tudi na obilici znanja. Sprva se je sam učil iz knjig, pozneje pri strokovnjakih v tujini, bil je v Angliji, izobraževal se je pri ameriških hipnoterapevtih. Pojasni, da je mentalizem zelo široko področje, hipnoza pa le njegov delček. Ljudi, ki bi pri svojem delu uporabljali tako širok nabor znanj kot on, po njegovih informacijah v Sloveniji ni.

ZAČEL PRI 12 LETIH

Že kot otroka ga je zanimalo, kako deluje um. K temu ga je spodbudilo dejstvo, da je bil njegov oče duševni bolnik zaradi posledic vojne, in hotel mu je pomagati. V knjižnici je poiskal prvo knjigo o hipnozi. Pozneje so se starši ločili in potrebe, da bi pomagal očetu, ni več čutil, so pa ga pritegnili triki, s katerimi se je lahko poigral v vsakdanjem življenju.

Seveda takrat ni imel toliko znanja, kot ga ima danes, poleg tega ga tudi ni znal pokazati na pravi način. Z nami deli spomine na obdobje, ko je imel 15, 16 let. Ni treba posebej izpostavljati, da gre za čas, ko fante začnejo zanimati dekleta. »Takrat sem uporabljal trik, ki je izvrstno deloval. Puncam sem rekel, da jim lahko s popka preberem vse, kar one so. Mene je vodila radovednost, in ko sem jim začel govoriti skrivnosti, so se ustrašile. Tako sem ugotovil, da to ni najboljši način za osvajanje.«

Takrat je spoznal, da je še kako pomembno, da zna stvari pravilno interpretirati. Potem je mentalizem za nekaj časa opustil, prišlo je obdobje, ko je na te reči celo gledal s prezirom in se čudil ljudem, ki so na primer hodili k jasnovidcem. Nakar je spoznal, da drugi ne morejo stvari razumeti in videti na tak način kot on.

Ob tem poudari, da je treba ločiti branje misli v smislu šova in terapije, slednje je cela znanost, pri šovu pa gre za to, da mentalist uporabi trike, da ljudi pripelje do tega, da se odzivajo na želeni način.

PO ŠOVU SO ZVONILI TELEFONI

Kar smo videli v Slovenija ima talent, je bil šov. Ko ga vprašamo, zakaj smo gledalci dobili občutek, da pri njegovem drugem nastopu ni šlo vse po načrtih, ne nazadnje se je pri Ladu Bizovičarju, ki je dobil nalogo, da na list napiše dvomestno število, zmotil za tri številke, pojasni, da je bil prvi nastop, ko je hipnotiziral Ano, posnet in je imel za točko dejansko več časa, drugič, ko je oddaja tekla v živo, časa ni bilo, poleg tega je bil pod hudim pritiskom zaradi kamer, zavedanja, koliko ljudi ga gleda, saj se doslej še nikoli ni spoprijel s takšnim zunanjim pritiskom.

J. A.

Odziv po šovu je bil velik, sploh prve dni mu je telefon neprestano zvonil.

»Moj namen, da grem v ta šov, ni bila reklama, hotel sem, da ljudje spoznajo, da tudi pri nas obstajajo ljudje, ki se ukvarjajo s tem. Pravzaprav moj glavni namen ni šov, ampak terapije, da drugim lahko pomagam. Marsikdo ne pomisli, da bi mu lahko pomagal jaz.« Izvemo, da je prav vsakega mogoče hipnotizirati. Pod določenimi pogoji, seveda.

KAKO LOČITI ZRNJE OD PLEV?

Zdi se, da je zadeva lahko tudi nevarna, če se s tem znanjem igrajo ljudje, ki zadev ne obvladajo ali imajo slabe namene. »Res je, to je enako, kot če damo nekomu v roke nož, s katerim lahko ubija ali reže kruh in hrani ljudi.«

Seveda se zastavlja vprašanje, kako ločiti dobre in slabe. Enostavnega odgovora ni, vsekakor pa po njegovi oceni diplome in certifikati niso glavni argument, ki bi govoril o tem, da je nekdo dober.

»Ljudje se morajo sami naučiti oceniti, seveda jim pri tem lahko pomagajo izkušnje drugih.«

To področje pri nas ni dobro urejeno, ugotavlja sogovornik in izpostavi, da v Sloveniji domala vsakdo lahko pridobi potrdilo. »V tujini je drugače. V Ameriki na primer potrebuješ licenco za opravljanje te dejavnosti, enako kot ga za svoje področje potrebujeta avtomehanik ali vulkanizer. Tudi pri nas bi bila potrebna selekcija.«

POMOČ PRI TEŽAVAH PSIHIČNEGA IZVORA

In komu lahko pomaga, če smo že pri terapijah? »V vseh primerih, ko gre za stvari, ki izhajajo iz psihe, ko niso fizičnega izvora. To pomeni, da imajo ljudje težave, za katere rečemo, da so psihosomatske, npr. stres, depresija. Diagnoz jaz ne postavljam,« se glasi njegov odgovor.

Zelo zanimivo se sliši, da lahko pomaga tistim, ki se spopadajo s hujšanjem ali bi se radi odvadili kajenja. Sam pove, da je denimo pri slednjih zelo uspešen. Izpostavi, da ne uporablja samo hipnoze, ampak tudi druge tehnike. Pri svojem delu se ne ukvarja z iskanjem vzrokov, ker ta način tudi ni nujno pravi odgovor na težave, ampak s spremembo trenutne situacije.

NE ZDRAVI

Nikakor ne zavrača uradne medicine, nasprotno, meni, da bi bilo povezovanje različnih ved edini pravi odgovor tudi za najhujše bolezni, tudi takšne, kot je rak.

»Tudi k meni prihajajo ljudje z rakom. Ne morem jih pozdraviti, lahko pa jim dam energijo, da bodo dobili voljo do življenja, tistim, ki so raka že preboleli, pa pomagam, da se začnejo zavedati stvari iz psihe.«

Ob tem navede primer, ko so gospoda, pri katerem je rak že močno napredoval, prinesli k njemu. »On sam ni verjel, da mu lahko kako pomagam. Naredil sem mu blago hipnozo in mu tudi energijsko pomagal. Ko je odšel, je hodil sam. Nisem ga pozdravil, ker jaz ne zdravim, ampak je dobil voljo do življenja, ni ga bilo več strah. Na ta način sem mu podaljšal življenje, in kar je še pomembnejše, njegovi dnevi do smrti so bili bolj kakovostni.«

Zgodb, ki so se nabrale v praksi Hotka, je veliko. Poudari, da se vključuje le v primerih, ko si ljudje tega želijo. In kaj pomaga njemu? »Vsako jutro vstanem ob peti uri in meditiram. Verjamem v boga, zaupam v višjo silo, zelo srečen sem tudi doma. Z družino se imamo prav fajn!«

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 17. januarja 2019.