Arhiv Lokalno.si

V sredo, 10. decebra 2014, se je v prostorih Zveze ekoloških gibanj v Krškem, odvijal 6. posavski ekološki večer. Tokrat v obliki posveta na temo »Pridelava in dostava ekološko pridelane hrane v Posavju.« Aktivni udeleženci posveta, so predstavili svoj pogled na trenutno stanje ekološkega kmetovanja v Posavju, na kaj bi morali biti bolj pozorni in katere izboljšave so nujne na tem področju.

Sašo Obolnar in Bernardka Zorko, Zavod Svibna: »V Sloveniji imamo zaradi zgodovinskih okoliščin v veliki meri manjše kmetije (povp. 6.6ha) . V očeh neoliberalnega kapitalizma so te kmetije nekonkurenčne in jih je treba v prihodnje povečati. Strategija slovenskega kmetijstva je tako usmerjena v prestrukturiranje, oziroma bolje rečeno na propad manjših kmetij na račun večanja ostalih. Z nekaterimi pravnimi akti je država male kmetije spravila v neenakopraven položaj predvsem pri zagotavljanju raznih finančnih podpor na področju kmetijstva in zvišanim kriterijem, ki so potrebni za opravljanje nekaterih dejavnosti na kmetijah. S tem je resda dosegla učinek propadanja manjših kmetij in povečevanje kmetij predvsem tistih, nad 20ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Kljub specializaciji in koncentraciji pridelave v kmetijstvu, ki je posledični želeni učinek tovrstne strategije pa se kazalci na ostalih začrtanih ciljih ne izboljšujejo. Poleg nizke stopnje prehranske samozadostnosti se zmanjšuje obdelava kmetijskih zemljišč v uporabi, v gorskih in hribovskih predelih prihaja do zaraščanja obdelovalnih površin. Na drugi strani se navkljub povečevanju preusmeritev v ekološko kmetovanje povečujejo pritiski na okolje, ki so posledica intenzivnosti pridelave. Predvsem je opazen propad kulturne in naravne krajine in padec biotske pestrosti v kmetijski krajini. Tudi na socialnem področju se delež zaposlenosti v kmetijstvu s propadanjem kmetijskih gospodarstev zmanjšuje.

Če je za male kmetije značilno da so samo-oskrbne z manjšim deležem prodaje pridelkov, večinoma ekstenzivna obdelava tal, ki posledično ohranja kulturno in naravno krajino imajo lahko pomembno vlogo tudi pri izboljšanju socialnega stanja podeželskega prebivalstva, kot tudi pri dvigu prehranske samozadostnosti na državni ravni. Če si predstavljamo da je cca 80% vseh kmetijskih gospodarstev v velikosti pod 10 ha kmetijskih površin in da obdeluje cca polovico vse kmetijske zemlje v Sloveniji in Posavju, potem teh malih kmetij v prihodnje absolutno ne smemo več zanemarjati! Z odpravo določenih določb, ki male kmetije spravljajo v neenakopraven položaj, z zmanjševanju birokratskih ovir, ki kmetije odvračajo od dejavnosti ter učinkovitim povezovanjem v lokalne prehranske verige so lahko ravno male kmetije tiste, ki lahko popravijo celotno sliko in so eden od glavnih segmentov pri trajnostnem razvoja podeželja v prihodnje.

Pri doseganju ključnih sprememb pa je v prihodnje ključno sodelovanje in povezovanje, zato pozivamo vse zainteresirane, da se nam pridružite v tovrstnih prizadevanjih!«

Veronika Fabinc, zeliščarska kmetija Fabinc, je v zeliščarstvu pridelavi dišavnic videla izziv oziroma možnost, kako pridelovati določen pridelek brez uporabe škropiv. Vendar se je po njenih besedah, za to alternativo odločila prezgodaj, ko v državi še ni bilo posluha za tak način kmetovanja to vrsto pridelkov. Poudarek je bil na uvozu dišavnic, čeprav je v Sloveniji, v primerjavi z drugimi državami, še vedno zelo zdrava zemlja in zaradi svoje klime velika raznolikost rastlin. Dišavnice in zelišča so po njenem mnenju zelo nezahtevne za obdelavo in jih v prihodnje vidi kot dobro priložnost za Krško in Brežiško polje. Prodnata tla so neprimerna za poljedelstvo, saj v času suše rastline ne dozorijo do konca, temveč zaključijo svoj življenjski ciklus predčasno. Za dišavnice pa ravno dejstvo, da spomladi, ko je veliko padavin, rastline naredijo »maso«, poleti pa, v obdobju suše, razvijejo eterična olja.

Po njenih besedah, je treba zelenjavo prodati sproti, ko je optimalno zrela, medtem, ko zelišča lahko prodajaš tudi posušena.

Na začetku je sušila origano v hmeljarski sušilnici v Brežicah. Zaradi načina pridelave in pravilnega sušenja, je imel veliko preveč eteričnega olja, zato ga je težko prodala, saj tak kvalitete , v tistem času, ljudje niso znali uporabljati. Nato se je preusmerila na čaje, citronko, ognjič, drobnocvetni vrbovec in šipek, kasneje pa je pričela izdelovati tradicionalne pripravke -kapljice in mazila. 12 let je gojila tudi ameriški slamnik za tovarno Lek Ljubljana,

Po njenem mnenju bi morali kmete na malih kmetijah vspodbuditi k pridelavi zelišč in dišavnic. Tudi na manjših parcelah, na katerih klasično poljedelstvo ni rentabilno in je uporaba strojev otežena, lahko z manjšim vložkom in dosti ročnega dela, izboljšajo svoj finančni položaj. Kot problematiko je izpostavila dejstvo, da še ni organiziranega odkupa, analize za zdravilna zelišča pa so zelo drage.

Gospa Fabinc je tudi članica komisije za zelišča pri Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije, kjer se borijo za status pridelovalcev zelišč, kakor tudi za ureditev organiziranega odkupa zelišč in predelave le teh. Je pobudnica za spremembo Uredbe o dopolnilnih dejavnosti, kjer je se, kot osnove pri izdelavi tradicionalnih pripravkov, smejo uporabljati samo oljčno olje, začimbe, čebelji vosek in smola. V Posavju so že stoletja uporabljali svinjsko salo za osnovo pri izdelavi mazil, kar je del naše kulturne dediščine. Na različnih področjih Slovenije, so se tradicionalno uporabljale različne osnove, torej je treba strmeti za tem, da se uporablja tradicionalna lokalna surovina.

Nataša Doberšek je lastnica Hiše narave Krško, kjer ponujajo izključno ekološke izdelke- hrano, kozmetiko, ipd.. Hiša narave deluje že 5 let, njihov cilj pa je poudariti kvalitetne slovenske ekološke izdelke. Največjo problematiko vidi v cenah, saj je že njihova dobavna cena višja, kot bi bili kupci pripravljeni plačati za izdelek. Poudarila je, da nima dovolj poguma, da bi se zavezala dobave na letni ravni, saj ni prepričana, če bo lahko vse tudi prodala. Poizkušati bi želela predvsem v količinsko manjših oblikah dobave in krajšo zavezanost z dobavitelji. Vizijo vidi v povezovanju in poudarja, da v ekološki pridelavi ni konkurenčnosti- če ima eden, imamo vsi. Žal pa končni potrošnik še vedno najprej gleda na ceno in ne na kvaliteto.

Zvone Černelič, ekološko biodinamična kmetija Černelič, Dečno selo, Artiče, je natančneje predstavil svoj način kmetovanja. Slikovno prikazal svoje končne izdelke ter razne tehnike, ki jih lahko uporabimo v ekološkem kmetovanju. Poudaril je, da število ekoloških kmetij v Sloveniji strmo narašča, k čemur pripomorejo tudi razna izobraževanja in posveti. Svoje izdelke prodaja večinoma na ekološki tržnici v Ljubljani, pod blagovno znamko (BIODAR- zveza ekoloških kmetov) in z ekološkim certifikatom. Pojasnil je razliko med integrirano pridelavo in konvencionalno pridelavo. Že nekaj časa ekološko kmetuje po načinu biodinamike in poudarja, da so proizvodi bolj vzdržljivi, in količinsko več pridela. Še v letošnjem letu pričakuje certifikat Demeter, znak najvišje kakovosti pridelave hrane v svetu. Trenutno je v Sloveniji 18 takšnih kmetij. Natančno je predstavil njegov način pridelave komposta iz hlevskega gnoja. Za zanimivost gre izpostaviti kravji rog, ki ga napolni z gnojilom in zakoplje v zemljo, da se pretvori v humus. Predstavil je tudi dobre sosede na vrtu: korenček-čebula, jagode-česen, ipd. Pri sajenju v skladu z biodinamiko upošteva lunin koledar. Sadike zaščiti z naravnimi škropivi (čaji) - kopriva, preslica, ipd in biodinamičnimi preparati (izvlečki iz rastlin). Živinorejo je predstavil na drugačen način, 8 mesecev izključno na paši, prehranjuje se brez žit, kar je po njegovem absurdno, da mora živina jesti žita, saj Slovenija ni še samooskrbna z žitom v Sloveniji. Na 1 Ha lahko perhranimo bistveno več ljudi kot s pridelavo zelenjave, žit in sadja, kot pa za rejo živine. Posledično so vplivi na okolje bistveno manjši.

Gospod Černelič je aktivni član biodinamičnega društva Ajda iz Sevnice in republiške biodinamične zveze, kakor tudi združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. V vseh društvih organizirajo razna izobraževanja na temo ekološkega kmetovanja., delavnice, ekskurzije, tržnice ipd.

Njegova vizija razvoja ekološkega kmetovanja v Posavju je predvsem v izobraževanju tako kmetov, potrošnikov, šol, kot tudi strokovnjakov na tem področju. Veliko priložnost vidi v širjenju ekološkega kmetovanja, čeprav je v Sloveniji trenutno že preko 4000 kmetij vključenih v ekološko kmetovanje, je to število premajhno glede na veliko povpraševanje in premajhno ponudbo. Največja težava je, da ne morejo zagotoviti zadostitev kupcev. Je pa to vsekakor velika možnost za preostale kmete, ki ne vedo, kako bi prodali svoje pridelke.

Glede na številčno udeležbo posveta lahko zaključimo, da si prebivalci Posavja želijo zdravo in kakovostno oskrbo s hrano. Potrebno pa je zagotoviti sistematično rešitev, večjo ponudbo na tržišču in oskrbo vseh kupcev, ki povprašujejo po takšnih izdelkih.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije, regijski odbor za Posavje, se zahvaljuje za številčno udeležbo in poziva vse prebivalce Posavja, da se še naprej udeležujejo »Posavskih ekoloških večerov« in s svojo prisotnostjo oddajo prispevek k bolj učinkovitemu varstvu okolja v Posavju. Posavski ekološki večeri potekajo vsako prvo sredo v mesecu.

Ekološki pozdrav!