##IMAGE-3763971##

V Splošni bolnišnici Brežice so po interventnih državnih sanacijskih vložkih za pokrivanje izgube preteklih let lani drugo leto zapored poslovali pozitivno. Ob državnem vložku 320 tisoč evrov so lani ustvarili nekaj več kot 540 tisoč evrov dobička. Če odštejejo pomoč tako lanski presežek prihodkov nad odhodki znaša nekaj več kot 220 tisoč evrov.

Direktorica brežiške bolnišnice Anica Hribar je na včerajšnji novinarski konferenci ocenila, da so na lansko poslovanje ugodno vplivali večji obseg dela z možnostjo preseganja nekaterih programov, okrepitev lastne tržne dejavnosti, racionalna poraba sredstev in znižanje števila viškov ur, nastalih do konca leta 2017.

Bolnišnica je lani nadaljevala v 2018 začeto sanacijo in izvedla 14 od skupaj predvidenih 29 ukrepov. Za lansko leto so načrtovali skupaj nekaj več kot 130 tisoč evrov prihranka in dodatnega prihodka, dejansko pa so uspeli ustvariti za dobrih 360 tisoč evrov dodatnih prihodkov. Lani in predlani so skupaj ustvarili nekaj manj kot 870 tisoč evrov prihranka in dodatnega prihodka. Do konca sanacije oz. letos in prihodnje leto pa ga morajo skupaj ustvariti še nekaj več kot 30 tisoč evrov, je navedla direktorica.

V Brežiški bolnišnici so za naložbe lani odšteli približno 1,3 milijona evrov lastnega denarja, med drugim za nakup nove naprave za računalniško tomografijo (CT), vseh novih laboratorijskih naprav in ultrazvočne naprave za anesteziologijo.

Naložbe tudi letos

Za letošnje naložbe bodo namenili približno 700 tisoč evrov lastnih sredstev in s tem financirali nadaljevanje prenove stare operacijske dvorane in kupili nekaj novih naprav. Država pa bo pokrila stroške prenove bolnišnične lekarne, ki že poteka in bo stala približno 800 tisoč evrov, ter stroške gradnje prostorov za novo centralno-intenzivno terapijo in rentgenološki oddelek v znesku 1,6 milijona evrov, je še povedala Hribarjeva.

Strokovna direktorica brežiške bolnišnice Mojca Savnik Iskra je v nadaljevanju opozorila, da so pri RTG in CT diagnostiki lani skoraj odpravili čakanje na prve preglede, bistveno so skrajšali tudi čakanje na sprejem v ortopedsko ambulanto. Daljše čakanje pri nekaterih posegih je sicer pripisala prilivu bolnikov z drugih območij. Po njeni oceni bolnišnica kadrovsko ni podhranjena, težave s pokrivanjem dežurstev pa rešujejo s pogodbeni zdravniki. Za prihodnost računajo na zaposlitev zdajšnjih specializantov, do konca leta nameravajo zaposliti pediatrinjo, ki bo prišla iz BiH.

Zaposlenih 370 ljudi, kadra dovolj

Bolnišnica sicer zaposluje skupaj približno 370 ljudi, od tega 57 zdravnikov, 34 specialistov, 18 specializantov, štiri pripravnike in enega sobnega zdravnika. Bolnišnica zaposluje še 66 srednjih in 87 diplomiranih medicinskih sester ter osem bolničarjev. Pomanjkanje tega kadra po navedbah pomočnice direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe Tanje Cerjak ne beležijo.

V brežiški bolnišnici, kjer so včeraj odprli samoplačniški hiperbarični center, ki ga je zasebni ponudnik prenesel iz bližnjega Čateža ob Savi, so še zatrdili, da so pripravljeni na morebitni sprejem bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Brežiška bolnišnica je predvidena kot eno od vstopnih točk za odvzem brisov na koronavirus, vse tovrstne dejavnosti usklajuje s pristojnimi, uvedli so tudi protokol, podoben drugim bolnišnicam po državi.

Splošna bolnišnica Brežice po poročanju STA sicer s svojimi storitvami oskrbuje približno 70 tisoč prebivalcev brežiške, krške in sevniške občine oz. Posavja, v njej zdravijo tudi del prebivalcev sosednjih območij.