Junčajevih pri Muri tudi na papirju ni več
Na direktorski stolček Nogometnega managementa se je vrnil Aleš Kegelj.
Po kratki in neuspešni epizodi George-a Junčaja in njegove družine pri Muri, ki se je zaključila v zimskem premoru in je trajala manj kot pol leta, so se konec januarja in sredi februarja lastniške spremembe tudi uradno zabeležila v družbi Nogometni management Mura. Kot je namreč razvidno z javnih evidenc, je bil naprej 25. januarja kot direktor družbe, ki soupravlja klub, izbrisan Agron Šalja, dotedanja desna roka Junčaja in generalni direktor kluba. Na njegovo mesto se je vrnil Aleš Kegelj, ki je to funkcijo opravljal od odhoda Denisa Rajbarja in do prihoda zloglasnih ameriških investitorjev. Kegelj je sicer bil pred tem tudi poslovni direktor v klubu. No, sredi februarja pa so bile zabeležene tudi že znane lastniške spremembe.
Kot štiriodstotni lastnik družbe je bil črtan Šalja in kot večinska, 60-odstotna lastnica, Lula Junčaj, soproga George-a. Lastniško strukturo tako sedaj tvorita samo Robert Kuzmič, ki ima 74-odstotni delež, in Društvo NŠ Mura, ki ohranja obvezen - minimalen - 26-odstotni delež v povezani družbi. V tej luči je prišlo tudi do potrebne spremembe družbene pogodbe, kjer seveda ravno tako ni več tako imenovane tag along pravice in prodajne opcije.
Iskanje investitorjev v teku
Kuzmič sicer po lastnih besedah intenzivno išče novega strateškega partnerja po fiasku z Junčajem. Kot je nazadnje dejal v oddaji Pod prečko, se na tedenski ravni pogovarja s potencialnimi partnerji, tudi z nekaterimi, s katerimi so že v preteklosti vodili pogovore. Poslovni obstoj kluba je namreč eksistenčno odvisen od pridobitve tujega ali domačega kapitala. No, izvršni direktor Medicopa in predsednik Razvojnega sveta pomurske razvojne regije Tadej Ružič je pred dnevi na družbenem omrežju v razmislek delil zanimiv način upravljanja nogometnega kluba v Nemčiji na primeru FC St. Pauli, za katerega strastno navija. Kot je pojasnil, je Nemčija še ena redkih držav, ki v nogomet ne dovoli neposrednega vstopa investitorjev, zato klubi lahko delujejo kot društva, ki jih upravljajo njihovi člani. FC St. Pauli je tako ustanovil zadrugo FC St. Pauli Genossenschat, z namenom odkupiti stadion in dodatnega financiranja. V zadrugo jih je doslej vključno z njim vstopilo že več kot 17 tisoč članov, ki so skupno vplačali za čez 21,3 milijona evrov deležev in s tem pridobili en glas pri odločanju ne glede na višino vložka.
Gre pač za neko alternativno osnovno financiranje, s katerim je vložek za odkup stadiona in okoliške infrastrukture zagotovljen, razlika pa gre za financiranje delovanja društva, primarno za vseh skoraj 20 različnih športov, združenih pod FCSP marelo, s posebnim poudarkom na športu ranljivih družbenih skupin, ki jim življenje nekoliko manj prizanaša. In seveda za to, da če neko idejo podpiraš, v to tudi nekaj prispevaš, ne le nergaš in pametuješ na tuj račun.
