Jure Kljajić

Po predhodnih podatkih finančnega ministrstva je skupni dolg vseh 27 občin v pomurski regiji znašal skoraj 58,5 milijona evrov, kar je za dober milijon evrov manj kot leto prej, povprečen občan pomurske občine pa je bil zadolžen za 474 evre, kar je za 701 evro manj od leta 2023. Najbolj zadolžena je bila lani pričakovanu tudi največja občina - Mestna občina Murska Sobota - a če namesto absolutnih številk pogledamo dolg na prebivalca, ki je veliko bolj reprezentativne narave, se razmerje močno spremeni. Tu tradicionalno izstopa kronično zadolžena gornjepetrovska občina.

Prisiljene v zadolževanje

Na drugi strani so se nekatere občine dolgoročno skoraj razdolžile – denimo Rogašovci, kjer se je dolg v enem letu zmanjšal za več kot 3,6 milijona evrov, oziroma za osupljivih 1.163 evrov na prebivalca. Tudi ta podatek ni presenetljiv, saj je bilo v rogašovski občini leto pred tem zaznati astronomsko zvišanje dolga zaradi tega, ker je bila nosilna občina projekta nadgradnje vodovodnega sistema B. Med občinami z največjo letno rastjo dolga izstopata Tišina (+1,6 milijona evrov) in Sveti Jurij ob Ščavnici (+1,3 milijona).

Ministrstvo za finance/Vestnik.si

Treba je dodati, da dolg sam po sebi še ni nujno nekaj slabega – občine se praviloma zadolžujejo za nujno potrebne investicije, ne pa za pokrivanje tekočih stroškov. Višji dolg na prebivalca lahko zato pomeni tudi več investicij, boljšo infrastrukturo ali sodobnejše storitve. Primer občine Tišina in Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer so se zadolžili zaradi sanacije cest po izgradnji vodovoda in za izgradnjo vrtca. Ob tem občine zadnja leta intenzivno opozarjajo na finančno podhranjenost, pomanjkanje izvirnih prihodkov in naraščajoče stroške za izvajanje zakonsko določenih nalog, kot so denimo predšolska vzgoja, pomoč na domu in šolski prevozi.

· Finance

Kako je z zadolženostjo pomurskih občin in zakaj župane skrbijo spremembe glede sredstev za prekmurske Rome?

Že zdaj lahko napovemo, da bodo podatki zadolženosti po letošnjem letu "slabši". Novela zakona o financiranju občin je namreč dvignila mejo možnega zadolževanja z 10 na 15 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna v letu pred zadolževanjem.