Jure Kljajić

Slovenski vrtčevski sistem je v primežu naraščajočih cen, ki zadnja leta nezadržno rastejo. Po novi plačni reformi v javnem sektorju so številni vrtci letos že drugič dvignili ekonomske cene, občine pa se na nov val pripravljajo ob vsaki uskladitvi plač v javnem sektorju. Ker približno 90 odstotkov cene tvorijo stroški dela, so podražitve skoraj avtomatične: vsaka rast plač zaposlenih se praviloma neposredno prelije v višje zneske na položnicah za starše in večje izdatke občin, dodatno polemiko pa odpirajo predlagane spremembe v noveli zakona o vrtcih.

Jure Kljajić

Več kot pol milijarde evrov na leto

Obstoječi model financiranja temelji na treh deležih. Več kot polovico stroškov, okoli 55 odstotkov, krijejo občine, dobrih 30 odstotkov starši, okoli 15 odstotkov pa država, predvsem za drugega in tretjega otroka, ki sta hkrati vključena v vrtec. Sistem je progresiven, kar pomeni, da se prispevek staršev določa glede na dohodek gospodinjstva. Razliko pokrijejo občine, ki pa vse glasneje opozarjajo, da breme postaja nevzdržno.

· Novice

V soboški občini storili to, kar bodo morali povsod v državi

Večkrat so se že pojavile pobude, da bi celotno financiranje prevzela država. Že spomladi leta 2023, ko je prišlo do prvega večjega vala podražitev, je poslanska skupina SD v poslanski pobudi vladi predlagala vzpostavitev brezplačnega predšolskega varstva in vzgoje ter prenos financiranja na državno raven. Podoben sklep je bil sprejet že tudi v svetu pomurske razvojne regije. Da bo vlada preučila tovrstno možnost, je, velja poudariti, neposredno navedeno v koalicijski pogodbi. Toda v vladi so že takrat to možnost zavrnili, saj bi bilo za kaj takega treba spremeniti trojico zakonskih predpisov in pridobiti pozitivna stališča ključnih deležnikov. »Poudarili bi, da je trenutna ureditev predšolske vzgoje eden izmed sistemov, ki so povsem primerljivi z ureditvami v evropskem prostoru, in je zgled kakovostnega sistema,« so med drugim navedli v odgovoru na pobudo. Odgovor je po svoje razumljiv, saj bi to, po podatkih iz leta 2022, pomenilo več kot polmilijardni proračunski izdatek na leto, kar je politično in fiskalno težko izvedljivo. Toda enako nerealno je pričakovati, da bodo občine v nedogled absorbirale rast stroškov in hkrati zagotavljale dostopne cene za starše.

Vestnik.si

Vrtčevska statistika za regijo

V Sloveniji je v vrtec vključenih več kot 85 tisoč otrok, kar je skoraj tri četrtine vseh predšolskih otrok in 85-odstotni delež, eden najvišjih v Evropski uniji. Še pred dvajsetimi leti je bilo v vrtce vključenih dobrih 61 odstotkov otrok. To kaže na dobro razvito mrežo vrtcev. V Pomurju je po podatkih iz prejšnjega šolskega leta skupno 68 vrtcev, ki jih obiskuje blizu 3800 otrok. V povprečju vrtec v regiji obiskuje dobrih 55 otrok, na vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja to znese manj kot šest otrok. Oboje je manj od povprečja oziroma celo najmanj med vsemi regijami v državi. Ekonomske cene v pomurskih vrtcih za prvo starostno obdobje se trenutno gibljejo od 500 evrov v najmanjši občini Hodoš do skoraj 780 evrov v Občini Veržej, povprečje pa znaša okoli 690 evrov. Najvišje cene so praviloma v okoljih z omejenimi kapacitetami ali s specifično organizacijo, nižje pa tam, kjer vrtec deluje v sklopu osnovne šole in gre pogosto za kombinirane oddelke.

Vendar nižja cena ne pomeni nujno manjšega bremena za občino. Prav v manjših okoljih je strošek delovne sile zaradi majhnega števila otrok razmeroma višji, kar močneje obremeni proračun. V večjih občinah, kot so Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer, so stroški na enoto nekoliko nižji, a so absolutni izdatki bistveno večji. Merijo se v milijonih evrov. Trend pa je enoten: skoraj povsod se stroški povečujejo.

ČG

V zadnjih petih do desetih letih so se ekonomske cene v Pomurju dvignile za 40 do 80 odstotkov, v nekaterih občinah pa celo podvojile. Plače in povprečnine v tem obdobju niso rasle v takem obsegu. Občinski proračuni, ki so že tako omejeni, morajo zato vedno več sredstev namenjati za financiranje vrtcev, kar zmanjšuje manevrski prostor za druge investicije. Da bi razbremenile starše, občine uvajajo dodatne ugodnosti – od poletnih rezervacij in nekatere, kot je denimo odranska, celo posebne subvencije za družine s stanovanjskim kreditom. A s tem se razbremenijo starši, ne pa občine, saj razliko do polne cene, kakor v vseh drugih primerih, v celoti krije občinski proračun.

Večji delež naj prevzame država

Če strnemo odgovore pomurskih občin, je sporočilo zelo enotno. Sedanji model financiranja vrtcev je po njihovi oceni za lokalne proračune čedalje težje vzdržen, predlagana novela zakona o vrtcih pa predvsem s postopno ukinitvijo fleksibilnega normativa odpira novo finančno in organizacijsko zahtevno poglavje.

Vanesa Jaušovec

V apaški občini tako ne ovinkarijo: »Menimo, da veljavni sistem financiranja vrtcev ni primeren in vzdržen za proračune občin.« Pri njih se razsežnost bremena vidi v številkah. »Samo za razliko med ceno programa in plačili staršev namenjamo kar petino vseh davčnih prihodkov, skupaj z drugimi transferji pa več kot polovico.« Tudi drugod želijo večjo vlogo države. Ne le kot regulatorja, temveč kot realnega plačnika. V cankovski občini so jedrnati: »Veljavni sistem financiranja vrtcev in normativov bi morala prevzeti država.« Podobno v Občini Kobilje: »Financiranje vrtcev naj bi prevzela država. V tem primeru bi bile cene enotne oziroma ne bi prihajalo do razlik med vrtci.« Šalovska občina predlog še razširi v smer centralizacije ključnih stroškov: »Nujno je preučiti modele, kjer bi država prevzela večji delež financiranja in bi recimo prevzela stroške plač, kot je to v šolstvu.«

Andrej Petelinšek

V turniški občini medtem opozarjajo na nesorazmerje med odločanjem in posledicami. »Občine ne moremo vplivati na nekatere stroške, ki nastajajo med šolskim letom, posledice pa neposredno vplivajo na proračun,« poudarja župan Borut Horvat. Za mnoge je sporno tudi oblikovanje ekonomske cene. Iz črenšovske občine prihaja zelo konkreten seznam stroškov, ki bi jih po njihovem mnenju morali izločiti iz cene programa. To so jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, nadomeščanje daljših bolniških odsotnosti nad določenim pragom in stroški sindikalnega zaupnika. Črenšovski vrtec kot vprašljive stroške za vrtec navede še prispevke zaradi neizpolnjevanja invalidskih kvot, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, plačila dijakom in študentom za obvezne prakse ter stroške zadolževanja pri zunanjih institucijah.

Občina Gornja Radgona ob tem opozori na skrito fronto, ki se hitro širi. »Število otrok z odločbami se povečuje, kar pomeni dodatne stroške za spremljevalce ter vzgojitelje za zgodnjo obravnavo, ki niso zajeti v ekonomski ceni in v celoti predstavljajo breme občine.« Če se hkrati ukine fleksibilni normativ, bodo »dodatni stroški tako za občino kot za starše neizogibni«. V lendavski občini pogledajo še skozi prizmo mladih družin. »Preveč obremenjuje starše, zlasti mlade, ki hkrati rešujejo stanovanjsko vprašanje, so na začetku kariere in plačujejo visoke stroške varstva. Večji del stroškov bi moral prevzeti državni proračun, s čimer bi razbremenili tako starše kot občine.«

· Finance

Cene vrtcev v Pomurju: starši plačujejo tudi 250 evrov in več

Nataša Juhnov

Tvegan in visok račun za odpravo fleksibilnosti

Najbolj razgreta točka najnovejše novele zakona o vrtcih je prav gotovo postopna ukinitev fleksibilnega normativa. V ljutomerski občini opozarjajo, da ukinitev lahko pomeni oblikovanje dodatnega oddelka, kar občini prinaša dodatne stroške. V puconski občini ob tem spominjajo na avtonomijo lokalnih skupnosti. »Občine najbolje poznamo prostorske možnosti, kadrovske zmožnosti in demografijo – zato moramo imeti možnost prilagajanja. Prisotnost otrok je pogosto nižja od vpisanih, prilagodljiv normativ pa omogoča realno organizacijo, ne da bi poslabšali pogoje.« Za odransko občino je fleksibilnost ključ do »učinkovitejšega odzivanja na lokalne potrebe in demografske spremembe«, saj omogoča, »da bolje izkoristimo obstoječe kapacitete in ohranimo kakovost, brez nepotrebnih investicij«.

V lendavski in moravskotopliški občini ukinitvi nasprotujejo predvsem zaradi posledic za starše in cene: zmanjša se število mest, poveča se strošek na otroka. V manjših enotah bi to najhitreje bolelo. »Manj razpoložljivih mest v posameznih enotah, recimo v enotah Fokovci in Filovci, bi pomenilo, da bi starši bili primorani voziti otroke v druge enote. Ob tem pa bi ukinitev povišanega normativa dodatno prispevala k zvišanju ekonomske cene,« pove podžupan moravskotopliške občine Sašo Koca.

ČG

Na drugi strani so tudi glasovi, ki opozarjajo na pasti preširoke uporabe fleksibilnosti. V vrtcu Bistrica (Občina Črenšovci) svarijo, da lahko »fleksibilni normativ v vseh okoliščinah vpliva na kakovost procesa, če število otrok naraste brez ustrezne infrastrukture, podpore osebju in prilagoditve prostorov«. Dodajo tudi socialno dimenzijo: enakost dostopa za otroke iz ranljivih skupin ter dodatna podpora, ki zanjo realno stane.

Soboška občina medtem zavzema vmesno, strokovno utemeljeno stališče. »Ukinitev fleksibilnega normativa podpiramo, saj razbremeni strokovne delavce in dvigne kakovost pedagoškega procesa, vendar mora zakonodajalec hkrati zagotoviti dodatna sredstva, sicer se strošek na otroka neposredno poveča.«

V stališčih, ki so praviloma bolj tehnična, pa iz dobrovniške občine prihaja opozorilo s posebej ostrim robom. Ukinitev fleksibilnega normativa bi po njihovem pomenila, »da bodo številne občine prisiljene odklanjati otroke, ker ne morejo v kratkem času zagotoviti dodatnih igralnic, opreme in vzgojiteljic«. Za manjše vrtce, kakršen je dobrovniški, to pomeni realno tveganje izgube otrok in zapiranja oddelkov, kar bi dvignilo cene in zmanjšalo lokalno dostopnost. »Dolgoročno bi to pomenilo verjetno tudi selitev mladih družin iz obmejnih in manjših občin. To ni sprejemljivo za nikogar in je slaba popotnica za razvoj in ohranitev življenja na podeželju,« jasno opozarjajo v Dobrovniku.

Nataša Juhnov

Vprašanje zasebnih vrtcev se medtem v odgovorih občin razumljivo pojavlja redkeje. V črenšovski občini denimo opozarjajo, da bi omejevanje financiranja zasebnikov brez koncesije lahko ogrozilo njihov obstoj in zožilo izbiro staršev, pri čemer marsikje javna mreža nima dovolj prostih mest. Razkriški župan Stanko Ivanušič medtem predlaga hibridno rešitev: del prostorov v javnem vrtcu bi prepustili zasebniku, kadre pa prerazporedili, da se skupno število zaposlenih ne poveča.

V regiji izstopa soboška občina, kjer delujeta dva zasebna vrtca: Lavra s koncesijo in waldorfski vrtec Fčelica brez nje. Oba staršem s pomočjo občine omogočata enake ugodnosti kot javni vrtec: desetodstotno subvencijo, poletne rezervacije in oprostitve ob daljši odsotnosti zaradi bolezni. Če povežemo vse niti, je skupni imenovalec jasen. Občine želijo ohraniti kakovost in dostopnost, a skoraj vse pravijo, da tako ne gre več naprej. Breme se kopiči na starših, ko ni dovolj državnega sofinanciranja, in na občinah, ko država normativno spreminja pravila, ne da bi sistemsko sledil denar. Fleksibilni normativ ostaja prelomna točka tudi tam, kjer načelno podpirajo ukinitev, zahtevajo spremljevalni finančni paket, saj se bo brez njega strošek na otroka preprosto dvignil.

Sviz

Stroka in znižano plačilo

Kot pojasnjuje vzgojiteljica in sindikalistka Marjana Kolar iz Vrtcev Občine Moravske Toplice, vzgojno delo v vrtcu temelji na dobrem timu vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja. Skupaj načrtujeta, se dogovarjata in izvajata dejavnosti, spremljata otroke pri rutini in igri ter jim zagotavljata varno in spodbudno okolje. Pri tem jima pomagajo svetovalna delavka, organizator zdravstveno-higienskega režima in organizator prehrane, ki skrbi, da je hrana zdrava in prilagojena dietam, kuharji pa z okusnimi obroki dopolnijo celotno sliko. Plačilo vrtca je zasnovano progresivno in se določa glede na povprečni mesečni dohodek na osebo v gospodinjstvu ter pripadajoči dohodkovni razred. Starši z najnižjimi dohodki, do 235 evrov na osebo, so plačila povsem oproščeni. Največ družin se uvršča v srednje dohodkovne razrede, kjer starši krijejo od 30 do 43 odstotkov ekonomske cene. Pri povprečnem pomurskem vrtcu, kjer ta znaša okoli 690 evrov, to pomeni mesečni strošek med 207 in 297 evri. Višje uvrščeni razredi pomenijo hitro rast prispevkov: pri dohodku nad 836 evrov na osebo starši že krijejo 53 odstotkov cene oziroma približno 365 evrov, pri dohodku nad 1071 evrov pa 66 odstotkov oziroma okoli 455 evrov. Povsem na vrhu, kjer je staršev najmanj, se prispevek dvigne na 77 odstotkov celotne cene programa. Pri najdražjem vrtcu v regiji, denimo v Veržeju, to pomeni skoraj 600 evrov mesečno. Kot poudarja Kolarjeva, je namen sistema znižanega plačila vrtca starše razbremeniti stroškov, jim olajšati odločitev za naslednjega otroka ter spodbujati rodnost in vključenost otrok v predšolsko vzgojo.