Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Mestna občina Murska Sobota se je tudi letos soočala z napadalnimi vranami,  obiskovalci mestnega parka so namreč že spomladi opozorili na hrup, onesnaževanje urbane opreme in agresivno vedenje ptic. Zaradi številčnosti in napadalnosti so v občino prispele številne prijave.

Vrane, ki so najbolj aktivne od pomladi do zgodnjega poletja, so v času gnezdenja še posebej zaščitniške. Kljub temu pa sodijo med zavarovane vrste, zato je vznemirjanje teh živali ter poškodovanje ali uničevanje njihovih gnezd prepovedano.

· Novice

Mestna občina spet prejema prijave zaradi vran v parku

"Motijo mir, onesnažujejo okolico in urbano opremo, njihova številčnost pa je vsako leto večja. Vse dovoljene ukrepe izvajamo, a vidimo, da ti niso učinkoviti, niti zadostni. Kot županu mi ni sprejemljivo, da se problematika vsako leto ponavlja in glede tega ne morejo ukrepati," je dejal junija na seji mestnega sveta soboški župan Damjan Anželj.

Jure Kljajić

Na pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor so takrat tudi podali vlogo za urgentno reševanje problematike na način izdaje dovoljenja za odvzem določenega števila vran iz narave ter pristojne povabili na ogled. Na podlagi izdanega dovoljenja se lahko izjemoma dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje zavarovanih živali.

· Novice

Soboška občina po zeleno luč za odstranitev agresivnih vran iz mestnega parka

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prav tako želijo pomagati pri reševanju omenjene problematike, a menijo, da tako drastični in enostranski ukrepi ne bodo učinkoviti. V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so z namenom izobraževanja javnosti organizirali predavanje z naslovom Upravljanje z vranami na Hrvaškem, povod pa je bila vloga za plašenje in odstranitev gnezd poljske vrane v grajskem parku.

V Mursko Soboto so tako povabili predstavnike Javne ustanove Međimurska priroda, ki v Čakovcu že 15 let soupravlja mestni park, v katerem gnezdi večja skupina poljskih vran. Tam in v drugih večjih hrvaških mestih od leta 2017 poteka štetje teh vrst, z namenom spremljanja stanja poljske in sive vrane ter reševanja morebitnih problemov med njimi in ljudmi. V Zagrebu so letos zabeležili 1245 parov poljskih vran, v Čakovcu 689 parov. Za primerjavo: v grajskem parku v Murski Soboti so našteli 53 parov.

Agresivno vedenje značilno le za sivo vrano

Sara Srša iz Međimurske prirode je najprej predstavila glavne razloge pojavljanja vran v mestih. »Sive vrane so se prilagodile na življenje v mestih, saj se prehranjujejo z odpadki ter z rastlinsko in živalsko hrano na odprtih površinah, v mestih pa skoraj nimajo plenilcev. Enako velja za poljske vrane. Za razliko od sivih se poljske vrane večinoma prehranjujejo na poljih. Obe vrsti sicer veljata za »čistilce«, saj pobirata vse, kar v naravi pogine«. Ob tem je še izpostavila probleme, ki nastajajo zaradi gnezdenja obeh vrst v hrvaških mestih. Omenjene ptice odnašajo smeti iz košev, so hrupne, težave pa nastajajo tudi zaradi njihovih iztrebkov na parkovni infrastrukturi. Ampak kot je povedla, je agresivno vedenje v času gnezdenja značilno le za sivo vrano, medtem ko je poljska vrana plašna, tudi če so mladiči izven gnezda in so v bližini ljudje. 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Odgovorno odlaganje odpadkov ključno

Na predavanju so predstavili tudi ukrepe, ki jih na Hrvaškem izvajajo na območjih z večjim številom gnezdečih parov vran. Mihaela Mesarić iz Međimurske prirode je posebej izpostavila pomen ustreznega ravnanja z odpadki: 

»Če se želimo izogniti konfliktom z vranami je pomembno, da odgovorno odlagamo odpadke, da nameščamo zaprte koše, do katerih imajo živali težji dostop in smeti redno odvažamo. Predvsem sivim vranam tako onemogočamo dostopati do hrane, s čimer zmanjšujemo možnost njihovega gnezdenja in življenja v mestih«. 

Nataša Juhnov

Težave zmanjšuje tudi ustrezno načrtovanje parkovne infrastrukture

Bistvenega pomena je tudi obveščanje in ozaveščanje javnosti o prisotnosti vran s pomočjo informacijskih tabel in opozorilnih znakov. Pomembno je, da so ljudje seznanjeni s koristnimi informacijami, na primer z napotki, kako ravnati ob morebitnih napadih sivih vran. Poleg tega ima pri zmanjševanju konfliktov z vranami pomembno vlogo še ustrezno načrtovana umestitev parkovne infrastrukture. V parkih je priporočljivo saditi grmičevje in drevesa nižje rasti, pri tem pa naj bodo drevesa posajena bolj gosto, a z redkejšimi krošnjami.

Kot so še izpostavili strokovnjaki iz Međimurske prirode, se ne sme pozabiti na ureditev infrastrukture. Infrastrukture, kot so klopi in mize, še posebej pa otroških igral, se ne nameščajo pod ali v bližino dreves, kjer gnezdijo vrane.

Slednje je še posebej pomembno pri načrtovanju obnove grajskega parka, ki se ga loteva Mestna občina Murska Sobota. V kolikor je treba, se mora infrastruktura v parku premeščati, poti in objekti v bližini vranjih gnezd pa se morajo pogosteje čistiti in vzdrževati.

· Novice

Pod celovito preobrazbo soboškega parka se bo podpisala znana arhitektka, hči Milana Kučana

»S posekom mejic in manjših gozdičev v odprti kmetijski krajini smo vrane pregnali v mesta, kjer se počutijo varno. Zdaj jih nočemo v mestih. A načini, da bi jih pregnali iz mest, niso učinkoviti. Zato se moramo naučiti živeti z njimi,« je zaključila Mesarić.