Na mariborski pravni fakulteti odkrili kip Vaneku Šiftarju
Minuli četrtek je bil na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dan zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja, ki so mu v avli fakultete odkrili doprsni kip
V čast prvega zaslužnega profesorja prava na Univerzi v Mariboru, dr. Vaneka Šiftarja, so ob 65-letnici nastanka Višje pravne šole (VPŠ) in začetka pravnega študija v Mariboru na Pravni fakulteti (PF) Univerze v Mariboru postavili njegov doprsni kip. S tem so se poklonili življenju in delu prekmurskega profesorja prava, ki je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji.
Že v dijaških časih je bil intenzivno vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Z nekaj izkušenj z urednikovanjem dijaških objav na Ptuju je pred drugo svetovno vojno prevzel urednikovanje Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju se je odločil za študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1953. Proti koncu vojne je prestopil v Rdečo armado in se po njej vključil v Zvezo komunistov, preko katere je želel prispevati k izboljšanju življenjskega standarda in izobraženosti Prekmurcev. Ti so ga večkrat izvolili za republiškega in zveznega poslanca. Vzporedno s političnim delovanjem je imel Šiftar pravno kariero. Še pred diplomo je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča partijskemu vmešavanju v delo pravosodja. Po prvem mandatu zveznega poslanca se je vpisal na doktorski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 doktoriral na temo samoupravljanja.
Zaradi poznavanja delavske tematike je bil postavljen za predsednika sindikalne komisije v Mariboru in od tam je leta 1965 po doktoratu presedlal na VPŠ, ki je bila tedaj v svojih prvih letih delovanja. Po upokojitvi prvega direktorja šole je postal drugi direktor VPŠ z vizijo nadgradnje šole v Visoko pravno šolo ter v Pravno fakulteto, za kar je VPŠ izboril pravico do znanstvenega delovanja in s tem tudi tiskanja pravnih knjig. V univerzitetnem prostoru je deloval v času, ko so na visokošolskih ustanovah delovali partijski odbori. Prizadeval si je za prevlado strokovnosti na univerzi, iskal strokovne in ne partijskih kadrov ter študente spodbujal k samostojnemu mišljenju. Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava, izvoljen na Univerzi v Mariboru, leta 1983 pa imenovan za prvega zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru s področja prava.
Na slovesnosti, ki je spremljala odkritje kipa in ga je moderirala Urška Kukovec, je zbrane najprej nagovoril dekan PF Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Tomaž Keresteš, nato pa Marjan Šiftar, sin prof. dr. Vaneka Šiftarja in predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. V imenu Ustanove, v svojem in imenu družine je Marjan Šiftar povedal, da je imel možnost pobliže spremljati prizadevanja in delovanje očeta in njegovih tovarišev - pionirjev ustvarjanja temeljev pravnega študija in celotnega visokošolskega študija v Mariboru. Počaščeni so, da PF Univerze v Mariboru ob 65-letnici nastanka VPŠ in začetka pravnega študija v Mariboru postavlja kip v čast prvega zaslužnega profesorja prava na Univerzi v Mariboru, dr. Vaneka Šiftarja, tudi ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva in pobudnika ustanovitve Ustanove.
»To je priložnost za osvežitev spomina na prehojeno pot fakultete, njene utemeljitelje in nekdanje sodelavce in tudi na aktivno podporo, sodelovanje in povezanost PF tudi z Ustanove od njene ustanovitve naprej,« je povedal Šiftar. Dodal je, da je še posebej tehtno in trajnega pomena sodelovanje na publicističnem področju (trije Vanekovi zborniki). Skoraj 50 let sta z očetom prehodila skupaj; kot oče in sin, kot prijatelja, kot zaupna tovariša in sodelavca, kot soustvarjalca Fundacije. »Bilo je to bogato in dinamično obdobje v družbi, v naši prejšnji in sedanji državi, v Prekmurju, v mojem, najinem in našem skupnem življenju. Potovanje, ki je potrjevalo, da ni nujna tudi stalna fizična bližina za bogato, nepozabno življenjsko izkušnjo,« je poudaril. Ob njem je spoznaval lepote ter kulturno, duhovno in človeško bogastvo življenja, sončne in trpke strani realnosti in življenja ter svet vrednot, ki ga je zaznamoval. Z njim sem vstopal in vstopil v svet Romov še v času, ko tudi v našim krajih ni bilo tako tuje pojmovanje drugo razrednosti Romov, ko tudi resno študijsko ukvarjanje z »romsko problematiko« ni bilo deležno razumevanja in podpore v določenih krogih.
Avtor kipa, prof. Darko Golija, akademski kipar specialist, je povabilo, da oblikuje kiparski portret dr. Vaneka Šiftarja sprejel z velikim veseljem. »V izhodišču sem si prizadeval ujeti tako fiziognomično kot psihološko podobnost – torej zunanji videz in notranje značilnosti – s poudarkom na profesorjevi osebni karizmi, ki izraža življenjsko prepričljivost, samozavest in primerno sproščenost priljubljenega profesorja ter sodelavca, brez sledu fingirane intelektualne vzvišenosti ali nedostopnosti,« je povedal avtor. Dodaj je, da naj ostane trajen navdih in ponos vsem, ki z iskreno predanostjo stremijo k doseganju veličine zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja.
Založba Univerze v Mariboru je ob tej priložnosti izdala publikacijo, ki jo pripravila prof. dr. Janja Hojnik, prodekanja Pravne fakultete in založila Univerzitetna založba Univerze v Mariboru ter je dosegljiva v e-izdaji na spletni strani založbe. Na okrogli mizi, ki jo je vodila prav tako prof. dr. Janja Hojnik, so v družbi Marjana Šiftarja, zasl. prof. dr. Šimeta Ivanjka in doc. dr. Etelke Korpič Horvat spregovorili o profesorju Šiftarju, publikaciji v njegov spomin ter izzivih, s katerimi se je institucija soočala v tistem času.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
