V premislek: Ženske smo partnerke, ne služinčad
Pogosto lahko slišimo, da so moški danes preveč poženščeni in ženske preveč možate. V kontekstu delitve gospodinjskih in drugih opravil, ki jih prinese sobivanje v paru ali družini, sama tega ne vidim tako, pač pa lahko končno rečemo, da vsaj v zasebnem življenju postajamo enakopravni.
Dan žena prinaša priložnost za razmislek o tem, kakšna je vloga žensk v današnjem svetu in ali smo enakopravne z moškimi. Če se je na nekaterih področjih meja med spoloma zabrisala, ostajajo ženske na drugih področjih še zmeraj v podrejenem položaju oz. se jih še zmeraj držijo stereotipi in vloge, ki naj bi jim bile določene po naravi. Pogosto razmišljam o tem, kaj je razlog za to, in vedno znova pridem do istega odgovora – vzgoja.
Nedeljsko kosilo, par sredi sedemdesetih. Mož sedi za že pogrnjeno mizo, žena se še mota okrog štedilnika in skrbi, da bo juha prišla na mizo še vroča. Ko vse postavi na mizo, mož pogleda okrog krožnika, manjka mu žlica. »Nimam žlice,« pove kot nekdo, ki ne bi že 40 let živel v tej hiši, pri čemer se žena kot iz topa izstreli s svojega stola in že grabi po kljuki predalnika, da možu čim prej dostavi žlico. Ko pojesta, mož zadovoljen vstane od mize in zadrema na kavču. Žena pospravi mizo, pomije posodo, ostanke pospravi v hladilnik in čez kakšno uro, ko je mož že lepo spočit, se mu utrujena pridruži na kavču. Ženske te generacije so bile pač naučene, da so kuhinja in hišna opravila njihova domena in da je treba moškim vse prinesti k »riti«.
Ta generacija je podobno naučila tudi naslednjo generacijo in naslednja generacija je isto skušala naučiti še naslednjo. Potem je svet postal globalna vas, pri čemer je vedno več žensk tudi pri nas ugotovilo, da so lahko še kaj drugega poleg vrlih gospodinj in uslužnih soprog. In glej ga zlomka – ugotovile so, da imajo moški enako sposoben par rok za tovrstna opravila. Zato se je ta generacija v veliki meri uprla tradicionalnim vlogam. In zato danes najdemo moške, ki kuhajo, pospravljajo in otrokom menjavajo plenice. Skratka vse to, kar je za starejšo generacijo moških naravnost bogokletno. In res ni malo primerov iz resničnega življenja, ko se je starejši moški, posmehljivo in zgroženo hkrati, kar na vratih obrnil, ko je videl svojega sina pomivati posodo ali sesati prah.
Pogosto lahko slišimo, da so moški danes preveč poženščeni in ženske preveč možate. V kontekstu delitve gospodinjskih in drugih opravil, ki jih prinese sobivanje v paru ali družini, sama tega ne vidim tako, pač pa lahko končno rečemo, da vsaj v zasebnem življenju postajamo enakopravni. Ključna pri tem je vzgoja – še bolj kot vzgoja deklet morda vzgoja fantov. Da ne bodo žene zanje samo gospodinje, da ne rečem služinčad, temveč jih bodo imeli za enakovredne partnerke, ki imajo v življenju početi še kaj drugega kot kuhati in jim prinašati manjkajoči pribor.
