Osebni arhiv

Šolanje v tujini in učenje nemškega jezika sta bili njeni veliki želji že v osnovni šoli, kasneje se je temu pridružilo še navdušenje nad študijem. S študentko, ki bo decembra dopolnila 23 let, smo se med drugim pogovarjali o tem, kdaj jo je začela zanimati arhitektura, koliko praktičnega dela ob tem opravi in kakšen je njen sanjski arhitekturni načrt.

Že nekaj let živite v Avstriji, kjer študirate arhitekturo. Kdaj vas je ta začela zanimati in kaj vam pomeni?

»Že kot otrok sem se namesto igranja z barbikami raje ukvarjala s sestavljanjem hiš in razmišljala o tem, kje bo kaj stalo. Kasneje sem kot najstnica to počela v domači hiši. Prestavljala sem pohištvo, premišljevala o barvah in o tem, kako različne postavitve ustvarijo povsem drugačno atmosfero. Vedno sem imela tudi veselje do ustvarjanja, risanja in raziskovanja, hitro pa sem ugotovila, da arhitektura združuje vse to. Zanimanje se je sčasoma le še poglobilo in v srednji šoli sem spoznala, da arhitektura ni samo oblikovanje stavb, temveč način, kako s premišljenimi rešitvami izboljšamo kakovost bivanja in ustvarimo prostore, ki služijo ljudem in jih hkrati navdihujejo.«

Zakaj pa odločitev za študij v tujini?

»Želela sem si nove izkušnje in okolja, ki bi me izzvalo ter mi dalo priložnost, da stopim iz svoje cone udobja. Avstrija je blizu, hkrati pa ponuja res kakovosten študij arhitekture. Želela sem spoznati tudi drugačen način poučevanja, sodelovati s študenti iz različnih držav in pridobiti širši pogled na arhitekturo, kot bi ga morda imela doma. Pouk poteka pretežno v nemškem jeziku, je pa znanje angleščine prav tako pomembno, saj prihaja veliko profesorjev iz tujine, ki nemščine ne govorijo. Poleg vsega mi je pomembno, da se učim tudi samostojnosti in se znajdem v tujini, kar mi veliko pomeni tako osebno kot strokovno.«

Osebni arhiv

Opravili ste že večji del prve stopnje študija. Kako zahtevno je bilo do sedaj?

»Študij je zelo dinamičen in hkrati zahteven. Od študenta zahteva veliko samostojnega dela, ustvarjalnosti, dobro organizacijo časa, saj se ogromno učimo skozi projekte, in dobro znanje računalniških programov – večino teh nas šola sicer ne nauči, a so nujni za normalno sodelovanje in napredovanje. Poleg strokovnega znanja mi študij prinaša dragoceno izkušnjo bivanja v mednarodnem okolju. Na fakulteti je zelo malo Avstrijcev, še manj Slovencev. Do sedaj nisem spoznala še nobenega, kar pomeni, da sem vsakodnevno obdana z ljudmi iz različnih držav in kultur. To me uči novih pogledov, drugačnih načinov razmišljanja ter mi daje širši vpogled v arhitekturo in družbo na splošno. Čeprav je študij naporen, je hkrati izjemno navdihujoč, saj spodbuja iskanje lastnega ustvarjalnega izraza ter učenje, kako najti skupni jezik z ljudmi, ki so si zelo različni.«

Arhiv Štajerskega Tednika

Koliko praktičnega znanja vam študij ponuja? Ste že sodelovali pri kakšnem arhitekturnem projektu?

»Učni načrt je zasnovan kot mešanica teorije in prakse. Že v prvem semestru se kot študent preizkusiš v projektu zasnove načrta za visoko gradnjo, kjer dobijo vsi isto nalogo – po enakih zahtevah, na isti gradbeni parceli in z isto referenco moramo do konca semestra pripraviti projekt, v katerega spadajo vsi arhitekturni načrti, vizualizacije ter maketa. Vsak nadaljnji semester so projekti zahtevnejši in bolj raznoliki, ob tem je treba opravljati tudi teoretične izpite. Vsi projekti so zasnovani tako, kot bi šlo za resnične. To pomeni, da gradbeno parcelo najprej preučimo in si jo ogledamo v živo, da razumemo njen kontekst, med delom pa večkrat pridejo tudi strokovnjaki, na primer gradbenik ali strokovnjak za gradbeno fiziko, oba se s študenti individualno posvetujeta. Posebnost teh praktičnih predmetov je, da ima vsako leto projekt drugo temo. Projekte običajno pripravljamo individualno, včasih v skupinah po dva ali tri, to pa zagotavlja, da je študij vedno aktualen in povezan s konkretnimi primeri iz prakse. V višjih semestrih so teoretični izpiti pogosto pogoj, da lahko sodeluješ pri vajah in projektih, zato se teorija in praksa ves čas prepletata in dopolnjujeta.«

Osebni arhiv

Za zdaj tako zunaj študija še nisem sodelovala pri arhitekturnem projektu, si pa vsekakor želim pridobiti takšne izkušnje, saj mi to omogoča vpogled v realne projekte, delo z različnimi strokovnjaki in razumevanje, kako se teorija prenese v prakso.

Če sva že pri izkušnjah, kako te vplivajo na vaš arhitekturni slog ali razmišljanje o projektih?

»Moje izkušnje iz tujine so moj arhitekturni slog in razmišljanje o projektih zelo obogatile. Študij na Dunaju mi je pokazal, da mora imeti vsaka odločitev svoj razlog in utemeljitev. Profesorji so zelo strogi in kritični do naših odločitev, zato sem se naučila, da je pri arhitekturi na koncu funkcionalnost pomembnejša od estetike. Hkrati sem spoznala, da je v arhitekturi dovoljeno skoraj vse, vendar moraš za vsako izbiro najti prave razloge in argumente, ki podpirajo tvoje odločitve.«

S čim se boste torej ukvarjali v diplomski nalogi?

»Diplomsko delo pri arhitekturi je razdeljeno na pisni in praktični del, prvi prinese pet kreditnih točk, drugi pa petnajst, kar le še poudarja, kako pomembna sta praksa in ustvarjalno delo pri zaključnem projektu. Pisni in praktični del se lahko tematsko dopolnjujeta ali sta povsem ločena. Sama sem pisni del že opravila v zimskem semestru na temo, kako so se zgradbe in poslovni prostori različnih mednarodnih organizacij, ki imajo sedež na Dunaju, spreminjali in razvijali skozi leta ter kako se razlikujejo stavbe iste organizacije med različnimi državami. Analizirala sem tudi stavbe in prostore organizacij.

Osebni arhiv

»Praktični del oziroma arhitekturni projekt pa sem opravila v poletnem semestru, izbrana sem bila za temo Sweeping the halls of power – The Collections of the ministries of Italy. V nalogi smo morali iz zapuščenih zgradb na 50 hektarjev veliki parceli zasnovati arhiv za vseh petnajst italijanskih ministrstev. V sklopu tega smo imeli v začetku semestra večdnevno ekskurzijo v Rim, kjer smo si ogledali različne arhive in gradbeno parcelo, opravili analize ter zbrali gradivo za nadaljnji razvoj projekta, ki je nato potekal na daljavo na Dunaju.«

»Čakata me še dve leti magisterija, zato še nimam dokončnih načrtov. Vsekakor želim v času magistrskega študija najti prakso ali delno zaposlitev v kakšnem arhitekturnem biroju, da si pridobim čim več delovnih izkušenj, za naprej pa bom videla, kam me bo ponesla pot.«

Možnosti za udejstvovanje v arhitekturi je nešteto. Katero področje je vam najljubše?

»Najbolj se nagibam k področju visokih gradenj in stanovanjskih stavb, saj me posebej zanimata zasnova in razvoj objektov, namenjenih bivanju. Pri tem področju me motivira, da arhitektura neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi, torej vse od razporeditve prostorov, osvetlitve in materialov do širšega urbanističnega konteksta. To področje mi omogoča povezovanje tehničnih zahtev z ustvarjalnimi arhitekturnimi rešitvami, kar se mi zdi navdihujoče.«

Je torej to vaš sanjski arhitekturni načrt?

»Moj sanjski arhitekturni projekt bi bila vsekakor zasnova praktičnih bivalnih prostorov za ljudi, bodisi hiš ali stanovanjskih kompleksov, ki so povezani z naravo, odprti in edinstveni. Namen bi bil ustvariti funkcionalne, prijetne in inovativne prostore, kjer bi prebivalci čutili stik z okoljem in hkrati imeli kakovostno ter udobno bivanje.«

Andrej Petelinšek

Koliko prostega časa vam ob vsem naštetem ostaja? Imate možnost raziskovati mesto, se redno vračati domov?

»Prostega časa za raziskovanje mesta in države ni veliko, saj ga zaradi zahtevnosti študija nimam veliko. Praznike ali več prostih dni skupaj običajno izkoristim za obisk doma. Vedno se z veseljem vračam domov, saj sem zelo navezana na družino in prijatelje, ki jih imam doma. V tujini tako pogrešam predvsem družinsko vzdušje, domače običaje in druženje s prijatelji, kar pa nadomestim, ko pridem domov.«