Jure Kljajić

Tit Recek prihaja iz Dobrovnika in je dijak četrtega letnika Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota smer tehnik oblikovanja, ki ima zelo edinstven in zanimiv hobi. Ustvarja namreč makete iz recikliranega materiala.

Veselje do tovrstnega ustvarjanja ima sicer v sebi že od malega, ko se je najraje igral z lego kockami, pri čemer pa jih je raje kot po navodilih setov sestavljal po svoje. Ustvarjanja maket se je lotil v času epidemije, ko je bil še osnovnošolec in si je želel zapolniti čas. Njegove prve makete so bile makete ladij, navdihnjene po fantazijskih filmih, ki jih še posebej rad gleda.

»Med vsemi prednjačijo vsi trije deli Gospodarja prstanov, tega bo težko prekosil kateri koli drug film,« tako Tit Recek, ki se je izdelovanja maket ladij lotil tudi zato, ker gre za najkompleksnejše organske oblike. »In zdelo se mi je, da je najlažje začeti z najtežjim oziroma je najboljše, da se tega naučiš najprej,« pojasni to svojo zanimivo logiko. Poleg ladij so mu blizu tudi druge zanimive arhitekturne kompozicije, izdeluje pa jih iz materialov, ki jih najde doma, v glavnem sta to papir in karton.

»Recikliran material uporabljam zato, ker je kot prvo vedno pri roki, kot drugo pa dajem s tem določeno sporočilo – da to ni samo maketa, ampak je moja maketa. To jo dela mojo.«

Osebni arhiv

Eno maketo tudi prodal

Izdelovanje maket po njegovih besedah zahteva natančnost, potrpežljivost in določen čas. »Proces izdelave poteka tako, da si najprej izberem motiv, nato si narišem, kako naj bi maketa izgledala. Pri ladjah najprej naredim rebra, čez njih pa dam papir, da dobim to organsko obliko,« opiše sogovornik, ki za izdelavo posamezne makete porabi približno dva meseca – za ladje porabi nekje med 50 in 100 ur dela, za večje makete tudi do 200 ur v treh mesecih, približno toliko časa mu bo vzel tudi maturitetni izdelek, s katerim se ukvarja trenutno.

»Gre za maketo mesta, za katerega sem zasnovo naredil sam, torej ni iz nobenega fantazijskega sveta razen iz mojega. Pri tem sem si zadal še dodaten izziv, tj. da ne bo na stojalu, ampak bo viselo s stropa, tako da bo lebdeče mesto.«

Jure Kljajić

Koliko maket je doslej ustvaril, ne ve točno, zagotovo pa jih je bilo več kot 20. Nekatere med njimi je izdelal tudi za svoje bližnje in prijatelje, eno pa je izdelal celo po naročilu podjetja.

»Do tega je prišlo, ko smo s šolo imeli razstavo v prostorih BTC-ja v Murski Soboti. Na odprtju razstave je prišel do mene direktor, ki je želel odkupiti eno od mojih razstavljenih maket, ladjo iz Gospodarja prstanov, pa sem mu svetoval, da morda raje naredim kaj 'njihovega'. Tako je prišlo do ideje, da naredim maketo Kristalne palače, ki so jo nato odkupili in razstavili na dogodku v Ljubljani ob 70-letnici BTC-ja.«

Osebni arhiv

Ustvarja tudi svojo glasbo

Že vse od tiste razstave si je želel pripraviti tudi čisto svojo razstavo v domačih krajih, in to je nedavno tudi uresničil. 16. marca so namreč odprli razstavo njegovih maket v avli gledališke in koncertne dvorane v Lendavi, kjer je bilo na ogled osem maket.

Kot pravi, je naredil izbor na način, da se vidi, kako je postopoma nadgrajeval svoje znanje oziroma razvijal tehnike. Kritiko o razstavi je napisala njegova profesorica Cvetka Hojnik, posebnost otvoritvenega dogodka pa je bila tudi ta, da je posebej za to priložnost zložil nekaj avtorske klasične glasbe. Zadnje leto se namreč ukvarja tudi s snemanjem glasbe, dve leti se že uči igranja kitare, štiri leta pa klavirja.

»Za igranje inštrumentov oziroma klavirja se nisem odločil, ampak je mama vztrajala pri tem, da kupimo pianino zanjo, ker je nekoč igrala, pa za brata, ker bi po njenem mnenju potreboval neki nov hobi. Vendar sem do zdaj jaz še edini, ki se je dotaknil tega klavirja (smeh),« opiše zanimivo zgodbo, ki ga je popeljala v svet glasbe. Čeprav je po duši, kot pravi, bolj roker, mu je blizu tudi klasična glasba, najde pa se praktično v vseh žanrih od jazza do death metala. Ob oblikovanju in glasbi ga zanimajo tudi filmi, namizne igre in jezik, saj redno sodeluje na tekmovanjih iz znanja materinščine.

Jure Kljajić

Lego kot možnost še vedno obstaja

Tit Recek ima kljub mladosti dokaj jasne cilje. Po koncu srednje šole, v kolikor opravi sprejemne izpite, namerava nadaljevati šolanje na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani smer industrijsko oblikovanje.

»Zdi se mi, da tovrstno oblikovanje zahteva točno takšen način razmišljanja, kot ga imam sam pri izdelovanju maket – torej kaj uporabiti, kako uporabiti, zakaj nekaj funkcionira in drugo ne. V srednji šoli sem se sicer navdušil tudi za grafično oblikovanje in bi z veseljem delal tudi na tem področju. Zdi se mi, da bo digitalno oblikovanje ostalo pomembno v sodobnem svetu kljub umetni inteligenci. Rad iščem svoje sloge in jih razvijam.«

S študijem se nadeja, da se mu bodo odprle nove poti, tako da bo o konkretnih načrtih razmišljal v zadnjih letnikih fakultete. »Čeprav mi izdelovanje maket odpira neke svoje, lastne poti, pa vseeno puščam odprto možnost, da sledim svoji prvi želji, to je da bi delal za podjetje Lego. Nedvomno se bom nekoč prijavil za delo v Legu, tudi zato, ker bi rad nekaj časa živel na Danskem,« še pove sogovornik in sklene z besedami, kaj mu pomeni oblikovanje. »To je umik v moj notranji svet, stran od vsega ostalega. Daje mi neki notranji mir.«