Pri nas 51 primerov izvršb na denarno socialno pomoč
Pri nas je po podatkih CSD do izvršb največkrat prišlo pri samskih osebah. CSD je pomoči potrebne povezoval s humanitarnimi organizacijami.
Konec oktobra je minilo leto dni od takrat, ko je v Novem mestu zaradi posledic pretepa umrl Aleš Šutar. Na podlagi tega primera je državni zbor sprejel tako imenovani Šutarjev zakon oziroma zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.
Med drugim je uvedel možnost davčne izvršbe na denarno socialno pomoč, na katero pred uveljavitvijo zakona z izvršbo ni bilo dovoljeno poseči.
Kot pojasnjuje Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), se je izvršba po tem zakonu lahko začela zoper dolžnike z najmanj tremi neplačanimi prekrškovnimi terjatvami v zadnjih dveh letih.
FURS je januarja letos začel izdajati sklepe o izvršbi, nato pa je ustavno sodišče v začetku aprila izvrševanje zadržalo do končne odločitve o njeni skladnosti z ustavo.
»Po oceni ustavnega sodišča bi namreč posegi v sredstva, namenjena zagotavljanju osnovnega socialnega minimuma, lahko povzročili težko popravljive posledice za socialno ogrožene posameznike,« so pojasnili, zato so tudi prenehali izdajati sklepe o davčni izvršbi na tej pravni podlagi.
Kljub temu smo ob preteku leta dni preverili, koliko sklepov je bilo izdanih. FURS je navedel, da so do 27. marca letos izdali 8532 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev.
Dolg je znašal skoraj 1,1 milijona evrov, sklepi pa so bili izdani za 3398 dolžnikov. Do omenjenega datuma je bilo izterjanih slabih 600 tisoč evrov. Koliko teh primerov je bilo na območju finančnega urada Murska Sobota, nam FURS ni mogel sporočiti.
Dolgoval 50 tisoč
So nam pa navedli nekaj podatkov o rekorderjih. Ena oseba, ki so jo terjali zaradi prekrškovnih glob in je dobivala denarno socialno pomoč, je imela denimo 577 glob, ki si jih je pridelala v zadnjih desetih letih.
»Med obravnavanimi primeri je bil tudi dolžnik z dolgom v višini skoraj 50 tisoč evrov. Hkrati smo zaznali tudi primere, ko so dolžniki po seznanitvi z možnostjo izvedbe izvršbe svoje obveznosti poravnali prostovoljno in v celoti. V posameznih primerih je šlo za dolgove, ki so presegali tisoč evrov, tudi za dolg v višini skoraj tri tisoč evrov.«
Polovica povratnikov
FURS je ob tem poudaril, da je treba glede izterjanih sredstev upoštevati, da ni mogoče določiti, kolikšen del izterjanih sredstev dejansko predstavljajo zarubljene denarne socialne pomoči, saj dolžniki na bančni račun prejemajo različne vrste denarnih prejemkov.
»FURS pa ne razpolaga s podatkom in ne more sistemsko analizirati izvora posameznih prejemkov oziroma denarnih sredstev, ki so bili zarubljeni po sklepih o izvršbi na denarna sredstva in na račun davčnega organa nakazani s strani bank.«
Ob analizi prejetih podatkov ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve o prejemnikih denarne socialne pomoči za potrebe obveščanja o izdanih sklepih o izvršbi posameznih centrov za socialna dela je bilo ugotovljeno, da prejemke iz naslova denarne socialne pomoči prejema približno 50 odstotkov dolžnikov povratnikov.
Zaradi začasnega zadržanja se davčna izvršba na denarno socialno pomoč trenutno ne izvaja. Postopki davčne izvršbe za izterjavo prekrškovnih terjatev pa se vodijo na podlagi določb zakona o davčnem postopku ob upoštevanju splošnih pravil o izvzetjih in omejitvah izvršbe, ki veljajo za posamezne vrste prejemkov.
Največ v soboški enoti
Poizvedovali smo tudi na Centru za socialno delo (CSD) Pomurje. Direktorica Sandra Babič nam je odgovorila, da so po trenutno razpoložljivih evidencah zaznali 51 primerov davčnih izvršb na denarno socialno pomoč. Največ primerov, 31, je bilo v enoti Murska Sobota, deset v enoti Lendava, po pet pa v enotah Gornja Radgona in Ljutomer.
»Po poročilih enot je šlo pretežno za delne posege v denarno socialno pomoč, zaznali pa smo tudi primere posega v celotno pomoč. Delni posegi so prevladovali v enotah Murska Sobota, Lendava in Gornja Radgona, v enoti Ljutomer pa je v večini evidentiranih primerov šlo za poseg v celotno denarno socialno pomoč,« je pojasnila in dodala, da so bile izvršbe najpogostejše pri samskih osebah, obravnavali pa so tudi primere družin.
Zaposleni na CSD Pomurje so, kot priznava Babičeva, pri delu uporabnikov zaznavali povečano materialno in osebno stisko, občutke nemoči ter ogroženosti zaradi zmanjšanja oziroma neizplačila denarne socialne pomoči.
»Posebej ranljivi so bili uporabniki brez drugih virov dohodka in brez ustrezne podporne socialne mreže.« Zato so jim nudili svetovanje in podporo ter jih seznanjali z možnostjo uveljavljanja izredne denarne socialne pomoči ob izpolnjevanju zakonskih pogojev.
Prav tako so jih povezali s humanitarnimi in nevladnimi organizacijami ter jim ponujali vključitev v socialnovarstvene storitve. »Nekateri uporabniki so za te oblike pomoči tudi zaprosili,« je pristavila.
Pojasnila je tudi, da so bili odzivi uporabnikov različni. »Na enoti Gornja Radgona so bili uporabniki s predvidenim zasegom predhodno seznanjeni in mu niso nasprotovali, kljub temu pa so jim strokovni delavci ponudili druge oblike pomoči in podpore za ublažitev morebitnih posledic.«
Je pa direktorica pri tem še povedala, da so ob začetku izvajanja ukrepa v enoti Lendava zaznali primere, ko o zasegu niso bili predhodno obveščeni, kar je otežilo pravočasno pripravo na obravnavo uporabnikov in njihovih stisk.
»Pozneje se je obveščanje uredilo s posredovanjem seznamov. Iz te izkušnje izhaja pomen pravočasnega obveščanja in usklajenega sodelovanja med pristojnimi institucijami, da lahko center uporabnikom pravočasno ponudi ustrezno pomoč in podporo,« je sklenila.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.