Rok Šavel

Že lanskega septembra je dosedanja lastnica hiše v majhnem naselju Slaptinci v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici dobila soglasje za priključitev na vodovodno omrežje. Zeleno luč je izdalo Javno podjetje Prlekija, ki je takrat v stečaju še opravljalo javno službo oskrbe s pitno vodo. Še danes, več kot pol leta od izdaje soglasja, v hiši nimajo vode. Kot pravi Franc Čuček, partner dosedanje lastnice, ki je prevzel glavno vlogo pri urejanju priključitve, je hišo že odkupila štiričlanska družina. Ta je tudi že prijavljena na naslovu in trenutno ureja zemljiškoknjižne zadeve. Zaradi menjave prebivališča se jim mudi z vselitvijo, a v objektu brez pitne vode bivanje prav gotovo ni mogoče. Pred tem je bil pri hiši v uporabi vodnjak, ki pa je sčasoma usahnil, zdaj si za silo pomagajo z zbiranjem deževnice.

Župan kot mediator pri sosedskem sporu

Pri Komunali Radgona (KoRa), ki je od 8. novembra pristojna za oskrbo s pitno vodo na navedenem območju, pojasnjujejo, da so vlogo za izdajo soglasja prejeli lanskega novembra in takoj pristopili k reševanju. »Stranki smo v kratkem času pripravili soglasje za priključitev na javno vodovodno omrežje ter opravili terenski ogled in predračun. Od vložitve vloge do danes je preteklo štiri mesece. Žal za postopke, ki jih je stranka vodila pri prejšnjem izvajalcu, ne moremo odgovarjati,« pravi Nina Šenekar Grujić iz KoRe, ki dodaja, da je rok za izvedbo hišnega priključka povezan z izdanim soglasjem in da se v povprečju priključitev izvede v največ treh mesecih. Tudi ta rok bi ujeli, saj so bili konec januarja z vso potrebno mehanizacijo na kraju priključitve v Slaptincih. »Vendar smo zaradi nesoglasij med investitorjem in sosedom, ki sta se v času naše prisotnosti tudi sprla, morali mesto zapustiti in zaključiti terensko izvedbo priključitve na javno vodovodno omrežje. Sedaj smo v fazi dogovarjanja in usklajevanja z Občino Sveti Jurij ob Ščavnici za izvedbo priključitve na javno vodovodno omrežje,« še pove Šenekar Grujićeva in poudari, da kot izvajalec javne službe v KoRi težijo h kakovostnemu opravljanju storitev, vendar mora tudi investitor zagotoviti razmere, ki ne ogrožajo dela in varnosti njihovih zaposlenih.

Maja Hajdinjak

»Gre za posledico sosedskih sporov in nedorečenih katastrov, ob tem pa je vmes še prišlo do spremembe izvajalca zaradi že znane situacije z JP Prlekija,« pojasnjuje župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel. Priključitev na javni vodovod namreč zajema poseg v občinsko cesto oziroma pločnik, pri čemer pride do domnevnega spornega stika z zemljiščem soseda, ki je celo mnenja, da gre za neposreden poseg na njegovo parcelo. Gre za tipičen primer neurejenih mej, ki so se v naravi večkrat tako ali drugače premikale, kar ni bilo zemljiškoknjižno ustrezno evidentirano. Toda to v ničemer ne bi smelo preprečevati nekomu, ki je izpolnil vse birokratske in finančne pogoje, dostopa do pitne vode. Ne nazadnje gre za ustavno varovano pravico vsakogar. S tem se strinja tudi župan, zato obljublja, da bodo z izvajalcem KoRo, s katerim so ves čas v dogovorih, v najkrajšem možnem času ponovno pristopili k izvedbi, pri čemer bo posegu prisostvoval tudi sam. Župan bo tako neke vrste mediator, če bo spet prišlo do nesoglasij med sosedoma. Če bi sosed kljub temu še naprej fizično oviral izvedbo vodovodnega priključka, so na voljo različni pravni in upravni mehanizmi. Med njimi so prijava motenja posesti in v skrajnem primeru sodni postopek za določitev nujne poti ali služnosti. Izključena ni niti geodetska odmera, ki bi uradno potrdila meje parcel v naravi. A če bi takšni dodatni postopki res stekli, bi to lahko pomenilo, da bodo novi lastniki hiše na naslovu Slaptinci 27 čakali še dlje, da jim iz pipe končno priteče pitna voda. Vsekakor je, kot poudarja župan, v interesu vseh, da se bizaren zaplet reši mirno in čim prej.

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Ustavna pravica le dobiva zakonsko podlago

Ravno včeraj je državni zbor po skrajšanem postopku sprejel nov zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. S tem se po več letih, rok se je iztekel že leta 2018, končno usklajuje zakonodaja s spremembo ustave iz leta 2016. Zakon odpravlja koncesije za zasebna podjetja, kar pomeni, da bodo vodovodne sisteme v prihodnje lahko upravljali le režijski obrati ali javna podjetja, ki so v 100-odstotni občinski lasti. V Pomurju, kjer oskrbo s pitno vodo že izvajajo javna podjetja, kot so Vodovod sistema B, Eko park Lendava, Komunala Radgona in Prleška komunala ter režijski obrati, večjih sprememb ni pričakovati. Med pomembnejšimi spremembami pa je določilo, da nad izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo ne bo več mogoče uvesti stečaja, saj bodo za njihove obveznosti subsidiarno odgovarjale občine ustanoviteljice. Tako se scenarij, kakršen se je lani zgodil v Pomurju s stečajem Javnega podjetja Prlekija, ne bo mogel več zgoditi. Prav tako občine pridobivajo zakonito predkupno pravico pri prodaji ali izvršbi infrastrukture, s čimer zakon preprečuje, da bi ključni vodni viri ali omrežja prešli v zasebne roke. Zakon tudi natančneje ureja oblikovanje višine vodarine in omrežnine, kar ostaja v pristojnosti občinskih svetov. Stroški oskrbe z vodo bodo morali biti strogo vezani na realne stroške infrastrukture in delovanja, morebitni presežki pa bodo morali biti vrnjeni uporabnikom. Zakon posebno pozornost namenja socialni zaščiti uporabnikov – prepoveduje popolni odklop vode tistim, ki računov ne morejo plačati, in jim omogoča vsaj minimalno preskrbo, ki ne ogroža njihovega zdravja. Občine pa bodo dobile še eno obvezo: na javnih površinah bodo morale postaviti pitnike.