Jure Kljajić

Leto 2024 je z izgubo končalo 15 od 27 slovenskih bolnišnic, torej več kot polovica. Skupna izguba zdravstvenih institucij je bila skoraj 83-milijonska, kumulativna izguba pa se je povzpela na kar 231,4 milijona evrov. Največji primanjkljaj so pričakovano ustvarili največji, v UKC Ljubljana so se rdeče številke povzpele vse do 45,7 milijona evrov. Ni presenetljivo, da je med slovenskimi bolnišnicami, ki so poslovale negativno, tudi murskosoboška. Ta je lani ustvarila dobrih 86,3 milijona evrov prihodkov, presežek odhodkov nad prihodki pa je znašal skoraj štiri milijone evrov oziroma natančneje dobrih 3,9 milijona evrov.

Vodstvu bolnišnice tako po dokaj uspešnem znižanju rdečih številk in skoraj izravnavi prihodkov ter odhodkov v letu 2023, ko jim je 2,5-milijonsko izgubo iz leta 2022 uspelo oklestiti na »zgolj« 267 tisočakov, trenda ni uspelo nadaljevati. Toda za to po oceni direktorja Romana Ladislava Ratkaia obstajajo zunanji razlogi. Tako kot številne druge bolnišnice tudi v soboški puščice usmerjajo v svojega plačnika – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je de facto razdeljevalec pet milijard evrov težke javnozdravstvene pogače. Kako ne bi, ko pa bolnišnice tonejo v rdečih številkah, zdravstvena zavarovalnica pa dosega rekordne dobičke.

Program presegli zastonj

Po besedah Ratkaia se je soboška bolnišnica v letu 2024 znašla v zahtevnih razmerah. V prvi polovici leta je bilo namreč zaradi stavke zdravnikov opravljenih bistveno manj zdravstvenih obravnav – skupaj kar 750 manj, kot jih je bilo načrtovanih po programu oziroma v primerjavi z opravljenimi leta 2023. Na podlagi sprejetih ukrepov in sprememb v organizaciji dela pa so v drugem delu leta 2024 vpliv zdravniške stavke zmanjšali na minimum. »Tako smo v drugi polovici leta intenzivno delali, zaradi česar smo na koncu leta načrtovani program v celoti realizirali in celo presegli. Dosegli smo kar 108,4-odstotno realizacijo,« poudarja direktor. Lani so tako v akutni bolnišnični obravnavi skupno oskrbeli 18.688 pacientov, kar pomeni, da so v primerjavi z letom 2023 obravnavali kar 1093 pacientov več. Kot opozarja Ratkai, so v preteklih letih od ZZZS prejeli celotno plačilo, četudi programa niso dosegli v celoti. Drugače je bilo lani, ko so načrt presegli. Ratkai ocenjuje, da so bili na ta način prikrajšani za več kot 3,3 milijona evrov iz zdravstvene blagajne, ki bi morali biti namenjeni plačilu opravljenih zdravstvenih storitev v regijski bolnišnici. Slovenske bolnišnice so v povprečju realizirale 92 odstotkov letnega programa, soboška bolnišnica pa ga je presegla, kar po mnenju direktorja kaže, da je letni načrt izvedbe programov dovolj visok, ni pa glede na potrebe prebivalstva ustrezno regijsko razporejen.

Na račun nerealiziranih programov je ZZZS ostalo približno 50 milijonov evrov sredstev. Če bi vse slovenske bolnišnice, ki so program presegle, dobile za to plačilo, bi to naneslo okoli devet milijonov evrov dodatnih sredstev. Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki je lani neuradno imel 79 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki, bi tako še zmeraj ostalo več kot dovolj dodatnih sredstev.

Jure Kljajić

Anomalije financiranja zdravstva

Pacienti bolnišnično obravnavo potrebujejo in jo morajo tudi dobiti, poudarja direktor, saj da bolnišnica z večjo realizacijo programa uresničuje temeljne cilje, kot sta večja dostopnost storitev za paciente in skrajševanje čakalnih dob. »V letu 2024 smo tako opravili največ obravnav pacientov v zadnjih desetih letih, vendar se zaradi sedanjega sistema ZZZS sredstva za zdravstvene storitve zmanjšujejo in ostajajo nerazporejena v zdravstveni blagajni, posledično pa je manj denarja na voljo za regije,« opozarja direktor in spregovori še o splošni problematiki, povezani z načinom financiranja zdravstva v državi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč samostojno in brez možnosti pogajanj določa sistem plačevanja zdravstvenih storitev in letne obsege programov posameznih bolnišnic, pri čemer velja pravilo, da ne smeš narediti manj, a tudi ne več od programa, saj si v obeh primerih kaznovan. Vsako leto skušajo spremeniti premajhne in premalo plačane programe, vendar ZZZS po besedah Ratkaia vztrajno zavrača vse spremembe.

»ZZZS, ki kot edini plačnik v javnem zdravstvu uživa monopolni položaj, tako določa, koliko in katere storitve lahko opravljajo posamezne bolnišnice,« pojasnjuje in vnovič poudari, da si v primeru presežka še dodatno kaznovan s stroški materiala in drugih potrebnih storitev, saj ostanejo neplačani.

Jure Zauneker

Večino pacientov obravnavajo sami

Zavod za zdravstveno zavarovanje, nadaljuje direktor, prav tako ne dovoli, da bi se presežni programi pokrili iz sredstev programov, ki niso bili izvedeni drugje.

»To pomeni, da ko bolnišnica izpolni svoj program, mora paciente napotiti v druge bolnišnice, čeprav bi jih lahko oskrbela sama. V Murski Soboti obravnavamo večino naših pacientov, natančneje 92,4 odstotka, sami, medtem ko jih sedanji sistem zaradi podplačanosti storitev sili v druge bolnišnice. To vodi v zmanjševanje števila sprejemov v bolnišnice in k temu, da se pacienti iz Pomurja vozijo v druge regije,« razloži Ratkai in navede še, da tak sistem ne prinaša prihrankov, saj napotena bolnišnica storitev opravi po isti ceni kot domača, na slabšem je edino pacient, ki mora na obravnavo v drugo regijo, večajo pa se tudi čakalne vrste. 

Kot absurden direktor Ratkai navede še primer pravila v Evropski uniji, kjer pacient zaradi predolgih čakalnih dob lahko odide v drugo državo članico, strošek pregleda in zdravljenja pa mu nato ZZZS povrne. Slovenska bolnišnica namreč v tovrstnem primeru za opravljeno storitev vseeno ne dobi plačila, če je letni program že presegla.

Po oceni direktorja so se potrebe prebivalstva Pomurja po bolnišnični obravnavi povečale zaradi staranja prebivalstva in epidemije, je pa bolnišnica lani strokovno napredovala, pri čemer so tudi dodatno zaposlili visoko usposobljen strokovni kader.