Zdaj že tradicionalno prireditev Punce v jami organizira Zavod Savus v sodelovanju z Rudnikom Velenje, zasavskimi rudarji in KRC Hrastnik. V spomin na vse ženske, ki so skozi zgodovino v Zasavju podpirale več kot tri vogale v hiši ter organizirale tudi prvo rudarsko stavko v Sloveniji in Zasavju. In ker moški žensk ne morejo nenehno razvajati, jih najprej poženejo na pet kilometrov in pol dolgo pot pod zemljo, da si vso naklonjenost in darila zaslužijo. Šalo na stran. Izkušnja v jami je nekaj posebnega, praktično vsak lahko opravi to pot. To so dokazale udeleženke odbora InPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije. Čez štirideset jih je bilo, ki se soočajo s kakšno oviranostjo, denimo slabovidnostjo, pa so prav vse odlično opravile.

Branka Bezjak

Začne se pri Ajznerju v Trbovljah, kjer je nad vhodom v rov velik napis Srečno!. Ta pozdrav rudarjev, preden gredo v jamo, so namenili tudi udeleženkam. Prve so šle tekačice, zatem pohodnice. Da ne bi bilo kakšnih poškodb, so si z vaditeljico ogrele mišice. Najprej je v rovu tišina, tema spredaj in zadaj. Lučka migota ob hoji. Na več mestih slišiš vodo, ki na določenih mestih teče iz kakšne luknje v steni, že v drugem trenutku lahko zaradi nepazljivosti stopiš v veliko lužo ali se pogrezneš v blato. Vode je toliko, da so se ponekod naredili kapniki, navdušeni bi bili tudi ljubitelji gliv, na nekaj mestih smo naletele na prav posebne primerke. Res neverjetno, kje življenje v temi najde pot. Na poti izkusiš, kar se lahko v rudniškem rovu pod zemljo najde – še zmeraj tirnice, ki se jim moraš izogniti ali nanje stopiti, da nisi pregloboko v vodi. Ostanke nekaterih prevoznih sredstev, ki so potem dober motiv za fotografiranje. Veliko je tudi povsem suhih odsekov. Nekateri deli so osvetljeni, drugi v popolni temi.

Branko Klančar

V družbi je vse lažje, dekle pred tabo sveti, druga pa že za tabo ... Tišine razen v uvodnih sekundah, ko se posamično podaš na pot, da te ura zazna, ni. Ženske smo pač težko tiho. Na majici smo imele številko s čipom. Ne le da se je beležil čas, ampak tudi, da so se organizatorji prepričali, da ni katera ostala v jami ali se kje izgubila. Teh dobrih pet kilometrov je šlo vse super. Kjer je pot zavijala po rovih, so na križiščih oziroma »krajcingah« stali nekdanji rudarji in tako poskrbeli, da ne zaidemo. Tudi v vlogo fotografa so se z veseljem prelevili. Poleg tega so bili z nami profesionalni fotografi, ki so poskrbeli, da bomo imele udeleženke spomine iz jame tudi na kakovostnih posnetkih.

Udeleženke so se v Zasavje pripeljale ne le iz vse Slovenije, ampak so bile po besedah predstavnika organizatorjev Marka Planinca tudi iz Hrvaške, Italije, Belgije in Nizozemske. S 555 udeleženkami je bil presežen rekord prireditve, ki so jo izvedli četrtič. Kljub tolikšnemu številu je vse teklo gladko. »Nekoliko smo bili presenečeni nad udeležbo, ampak mislim, da so vse punce prišle iz jame zadovoljne, sicer nekoliko blatne, a vesele,« je dodal. Nekaterim organizacijam so poslali vabila, največ reklame za dogodek pa je šlo od ust do ust: »Ženske so pripeljale druge ženske.«

Branka Bezjak

Naša skupina 25 udeleženk je prišla s Planinskim društvom Slovenska Bistrica, vodnica Ivana Leskovar se je namreč že lani udeležila prireditve, letos pa se odločila povabiti še druge članice društva in interesentke. »Mislim, da je prav, da čim več ljudi izve za takšno prireditev, kot je današnja. Lani sem hodila z in planinkami, všeč mi je bilo, ker je posebna izkušnja, ko greš v jamo. Ni običajen pohod, gre tudi za druženje, da si med seboj pomagaš, vidiš, da nisi sam. Morda marsikdo ne bi šel v jamo, če ne bi bil del skupine, saj se morda nekoliko boji. Skupaj z drugimi je vse lepše in bolj bogato,« je dejala. Dodala je, da je ženska moč nekaj posebnega, da se premalo zavedamo dosežkov žensk. »Zato mi je današnji dogodek posebno dragocen, ker je prav na 8. marec in ker je z mano toliko ljudi, ki jih imam rada, da moje srce kar poje,« je bila polna vtisov.

Nekatere so prišle v manjših skupinah. Pogovarjali smo se z Ano Podkrajšek iz Kranja, ki je na dogodek pripeljala še svoji hčeri. »Iz Kranja do Hrastnika je kar nekaj vožnje, ampak to vzameš v zakup. Ne nazadnje se med vožnjo lahko marsikaj pomeniš, za kar si morda ne vzamemo časa doma ali se najstniki niti nočejo pogovarjati. V avtu pa nimajo druge možnosti,« je dejala z nasmehom. Skozi rov so tekle in bile prav tako navdušene nad dogodkom, zato bodo še prišle.

Martina Drobne

Še preden so se udeleženke med Trbovljami in Hrastnikom podale na pot pod zemljo, so se zvrstili pozdravni govori. Častna pokroviteljica prireditve, predsednica republike Nataša Pirc Musar, je poudarila, da ta tek ali pohod po rovih ni le športni dogodek, ampak je tudi poklon in simbol: »Poklon vsem ženskam, ki so skozi zgodovino prav tako premikale meje, ko so nam izborile pravice, ki jih imamo danes, in dokazale, da zmorejo. Dogodek je spomin na tiste, ki so se borile, in opomin za vse nas, njihove potomke, da cilj v odpravi stereotipov in predsodkov glede položaja in vloge ter vpliva žensk v družbi še ni dosežen.«

Zaželela je še, da bi bil vsak dan 8. marec. Glavna pokroviteljica dogodka je bila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije s predsednico Lidijo Jerkič na čelu. Ta je poudarila še zmeraj neenako obravnavanje moških in žensk. In da je ena tistih žensk, ki drugim utirajo pot, predsednica Pirc Musar: »Četudi jo, kakor tudi ostale ženske na takšnih funkcijah, najprej vprašajo, kako bo usklajevala družinske obveznosti s službenimi, jo premerijo od pet do glave in ocenjujejo njen suknjič.« Dogodka se je udeležila še ena od žensk, ki utirajo pot v politiki, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.

Branka Bezjak

V jami niso bile samo ženske. Rudarje smo pričakovale, ko pa se je kar naenkrat ob nas pojavilo več hitro hodečih moških, smo privzdignile obrvi. Nato smo zaslišale glas predsednice Pirc Musar, ki je prihajala s spremstvom. Ker so ubrali precej hiter tempo, ji je po eni strani ustrezalo, da smo jo me in še druge udeleženke ustavljale, da je malo predahnila, ko smo jo prosile za fotografiranje. »Krasno doživetje je to. Ob meni je bil tudi predstavnik premogovnikov, razkazoval in pojasnjeval mi je nekdanje delovanje rudnika, zato je bila to tudi vrnitev v preteklost. Obenem je treba poudariti, da je ta dogodek tudi poklon moškim, ne le tistim, ki so ženske zmeraj podpirali na njihovi poti, zlasti vsem tistim, ki so nekoč delali v teh rovih,« je ob prihodu iz jame povedala v izjavi za medije Nataša Pirc Musar, navdušena nad izkušnjo.

Branka Bezjak

Na prireditvi so bili nepogrešljivi tudi člani Društva copatarjev Dol pri Hrastniku – ob prihodu na cilj skozi Barbara rov so udeleženkam delili rože. Ob koncu so podelili šaljive nagrade. Marjeta Čič je postala herc šafla (najbolj srčna udeleženka),Smiljana Slavec pa največja kumaratka (najbolj tovariška udeleženka). Betka Hohler je prišla iz najbolj oddaljenega kraja, iz Haaga na Nizozemskem, za kar si je prislužila naziv krajcnga. V posameznih kategorijah so podelili tudi nagrade najhitrejšim tekačicam skozi rudnik. Z udeleženkami se je navdušen fotografiral in objemal Perkmandeljc, ki je za najbolj prestrašeno udeleženko razglasil Anico Lazar. Ob vsej prevzetosti nad toliko ženskami pa pozabil razglasiti najbolj prikupne. Zato bodo to sporočili pozneje, so navedli organizatorji.

Branka Bezjak

Na veliki ploščadi pred jamo je za dodatno vzdušje igrala Rudarska godba Hrastnik. Ženske so lahko legle na maserjevo masažno mizo, se pomerile v metu gumijastega škornja nazaj čez ramo v kulnkišto (škatlo za premog). Na prireditvenem prostoru nekoliko višje so kuhalnice vrteli člani in članice Etnološkega prosvetnega društva Čeče Hrastnik. Na štedilniku na drva (šporhertu) so pekli funšterc (palačinka, narejena na vodi, pečena na masti in ocvirkih) in kuhali grenadirmarš (praženi krompir s čebulo in testeninami). Ali je grenadirmarš tipična rudarska jed, se še niso poenotili, gotovo pa to velja za funšterc. Obe jedi sta zelo nasitni in kalorični. Omenjeno društvo ohranja stare običaje in za občinski praznik prireja funštercijado, tekmovanje v pripravi te jedi. Po sklepni prireditvi in podelitvi priznanj je zbranim zapel trio Gačniki, za konec je enourni koncert pripravil Vili Resnik.

V Hrastnik se vsekakor velja še kdaj vrniti. Če ne prej, pa drugo leto ob 8. marcu, pri čemer bo takrat dogodek 7. marca. Pa na kateri drug dogodek. Zavod Savus prav tako v rudniški jami pripravlja Jamatlon – tek čez ovire v jami. Idej za oživljanje nekdaj rudarskega mesta jim ne zmanjka.