V letih 1965 in 1966 je 35 aktivnih (civilnih) pilotov iz vse takratne Jugoslavije, starih okoli 20 let, vojaški rok odslužilo na šolanju za rezervne pilote vojaških letal Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na letalski akademiji Zemunik pri Zadru. Jugoslovanske oborožene sile so si namreč tudi na tak način zagotavljale kader, ki bi poleg poklicnih vojaških pilotov sodeloval pri oboroženih spopadih, če bi morda prišlo do napada na Jugoslavijo. Eden od njih je bil Maks Vaupotič, doma iz Vidma pri Ptuju, ki že leta živi v Murski Soboti. Ker je imel pri 22 letih že licenco za športnega pilota, so ga vojaške oblasti poslale v Zemunik.

»Sto iz celotne takratne skupne države nas je najprej šlo na teden dni dolg zdravniški pregled v Zemun pri Beogradu. Pregled nas je opravilo 35, nato nas je čakalo leto dni dolgo šolanje za rezervnega vojaškega pilota JLA,« razloži Vaupotič. Vsem je bil cilj dobiti modro pilotsko uniformo, pravi letalec. »Prvega pol leta smo se učili teorijo, čeprav je vsak od nas že imel veliko ur letenja, drugi del šolanja pa je potekal na letališču v Tuzli.

Osebni Arhiv Maks Vaupotič

Leteli smo s šolskimi letali Soko 522, vrhunec vsega je bilo vsekakor streljanje na cilje, ko si sam vohal smodnik od nabojev v pilotski kabini.« Enaintrideset jih je končalo urjenje in potem so se morali vsaki dve leti udeleževati pilotskih vaj JLA. Dodeljen jim je bil pravi razpored nalog, kakršne bi dobili v primeru vojne. Vaupotič se je vključil tudi v teritorialno obrambo, v njej je dosegel čin majorja.
Zasebno in poklicno so vsi rezervni vojaški piloti takrat bili civilni piloti – Vaupotič je letel s tovornimi letali za Panadrio iz Zagreba, bil je tudi inštruktor letenja. Zato ga je letalska pot zanesla v Mursko Soboto in tukajšnji aeroklub, kjer je ob vlogi inštruktorja opravljal še naloge vodje kluba. Še danes aktivno leti za Aeroklub Ptuj, ki je njegov matični klub že od nekdaj. »V Murski Soboti so potrebovali kader in sem jim le priskočil na pomoč,« razloži. Pri 75 letih mu moči in volje še vedno ne zmanjka, zato je pred dnevi pripravil srečanje Slovencev, ki so v generaciji 1965/66 vojaški rok služili v šoli za rezervne vojaške pilote v Zemuniku. Od enajstih jih je prišlo osem in zanimivo, vsi so še aktivni piloti.