Donkihotski boj Mitje Slavinca in pomurske znanosti z vladajočimi
V nemilosti PAZU in ZIS Pomurje. So edinemu raziskovalnemu zavodu v regiji šteti dnevi?
O mrcvarjenju javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče (ZIS) Pomurje, prvega in edinega v regiji, ki je očitno nastal v nepravem trenutku, tik pred zamenjavo vlade leta 2022, smo že poročali. Spomnimo, da mu je vlada Janeza Janše ob ustanovitvi namenila 1,6 milijona evrov za prvi dve leti delovanja, nato pa naj bi v tretjem letu sklenil letno pogodbo o financiranju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost. Vlada Roberta Goloba pa je hitro zarezala v financiranje zavoda, ki naj bi razvil raziskovalno mrežo v regiji in povezal znanost ter gospodarstvo, z namenom ustvarjanja visokoinovativnih podjetniških zgodb in delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Projektu, ki je v veliki meri zrasel na zelniku takratnega državnega sekretarja Mitje Slavinca in Roberta Celca, nekdanjega direktorja nedavno propadlega javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, kjer je imelo ZIS Pomurje do nedavnega tudi sedež, so sredstva v zagonskih letih zmanjšali na minimum.
Do sedaj je tako na račun zavoda priteklo zgolj dobrih 436 tisočakov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, poleg sredstev za začetek in delovanje sem sodijo tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ter sredstva Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) s kompetitivnih razpisov.
V pričakovanju usodne analize
Finančno discipliniranje ustanovitelja je seveda vplivalo tudi na operativno delovanje zavoda, ki se že skoraj ves obstoj sooča še z organizacijsko-kadrovskimi izzivi. Pretresi v upravnem odboru, težave pri zagotavljanju vodstvenega kadra in privabljanju raziskovalcev za sodelovanje so prav gotovo povezani s pomanjkanjem zaupanja ustanovitelja in se kažejo v finančni (ne)podpori, ki bi jo svež raziskovalni zavod v regiji, kot je Pomurje, krvavo potreboval. Zakaj je ZIS Pomurje novi vladi v hipu postalo trn v peti? Razloge za to je treba iskati v ozadju njegovega ad hoc ustanavljanja, kjer je svoj vpliv izkoristil že omenjeni Slavinec. Javni raziskovalni zavod je bil tako že od začetka ožigosan z imenom, ki več kot očitno ni pogodu aktualni oblasti, saj se je ta znesla tudi nad njegovim drugim projektom, Pomursko akademsko-znanstveno unijo (Pazu). V prejšnjem mandatu je bil sprejet poseben zakon, ki naj bi dolgoletno združenje pomurskih akademikov, precej aktivno v lokalnem okolju, preoblikoval v pravni subjekt z zagotovljenim proračunskim financiranjem. Pazu je še danes na mrtvi točki in nima statusa proračunskega porabnika.
PAZU se še bori
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, je Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), ki vodi register, v postopku vpisa ugotovila, da PAZU ne izpolnjuje pogojev za vključitev v register in pridobitev statusa neposrednega uporabnika državnega proračuna, določenih v 5. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in 1. točki 2. člena Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. "Iz navedenih določb ZJF in pravilnika v povezavi z določbami 4. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 je razvidno, da lahko status neposrednega uporabnika državnega proračuna pridobijo le državni organi, ki so ustanovljeni z zakonom. Zakon o PAZU ne določa, da je PAZU neposredni proračunski uporabnik, ampak določa, da je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki veljajo za neposredne proračunske uporabnike," utemeljujejo blokado PAZU-ja. Toda Slavinec se ne predaja. Zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi vpisa PAZU v register je bila namreč vložena zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Hkrati je PAZU po pravnomočnosti odločbe na UJP vložil še dve zahtevi za vpis v Register proračunskih uporabnikov, ki pa sta bili zavrženi s sklepom, ker je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. V enem primeru je PAZU vložil pritožbo. Oba navedena upravna postopka, torej zahteva za razveljavitev po nadzorstveni pravici in pritožba, sta še v teku.
Ministrstvo dvomi, da bo zavod uspešen
Glede na zadnje vladne odločitve, povezane z ZIS Pomurje, bo očitno tudi edini raziskovalni zavod v regiji imel kratkotrajno življenje. Na prejšnji vladni seji je bil sprejet sklep o spremembah ustanovnega akta ZIS Pomurje. To je bilo, kot so obrazložili na ministrstvu, potrebno zaradi selitve sedeža zavoda iz rakičanskega dvorca na naslov Lendavska ulica 5 v Murski Soboti in zaradi uskladitve seznama dejavnosti. Hkrati pa so v vladi napovedali, da bodo državno pipico, iz katere so že tako ali tako pritekale le kapljice, dokončno zaprli. Še letos se bo raziskovalnemu zavodu namenilo največ 350 tisočakov, do konca aprila pa bo ministrstvo z javno agencijo ARIS in morebitnimi drugimi lokalnimi akterji pripravilo podrobnejšo analizo razvojnih možnosti javnega raziskovalnega zavoda. Analiza bo torej določila usodo ZIS Pomurje, če seveda njeni rezultati niso že vnaprej določeni, ker se je ustanovitelj odločil, da za raziskovalni zavod po letošnjem letu ne bo namenil niti centa. Zdi se malo verjetno, da bi na ministrstvu v nekaj mesecih spremenili mišljenje. V obrazložitvi predlaganega sklepa o spremembi ustanovnega akta ZIS Pomurje so namreč navedli, da zavod v tem trenutku ne dosega rezultatov, iz katerih bi lahko sklepali, da se bo razvil v uspešen javni raziskovalni zavod. »Ni še vzpostavil ustrezne infrastrukture, nima še dovoljšnih in primernih kadrovskih kapacitet (zaposlitev za polni delovni čas), potenciali glede raziskovalnih področij so preveč heterogeni, hkrati pa vsaj za zdaj ne dovolj skladni s potrebami lokalnega oziroma regionalnega okolja,« so navedli.
Kako brez sredstev do rezultatov?
Direktor Milan Svetec je bil presenečen nad to obrazložitvijo, saj so se, kot nam je dejal, z njo seznanili šele iz našega prispevka. Ni pa presenetljiva napoved prekinitve financiranja, saj so jim na ministrstvu že ob zadnjem sestanku predstavili le dve možnosti za preživetje ZIS Pomurje. Ali se na neki način priključijo Pomurskemu tehnološkemu parku ali pa si zagotovijo financiranje lokalnega okolja, torej občin in pomurskega gospodarstva. Po njegovi oceni gre pri celotni zadevi tudi za odnos do regije, kot je Pomurje, saj v središču Slovenije obstajajo številne institucije, zavodi, inštituti in drugi pravni subjekti, katerih državno financiranje nikoli ni pod vprašajem ne glede na rezultate in njihovo močno kapitalsko zaledje. »Da ne dosegamo rezultatov? Kakšnih pa? Nikoli nam niso predložili ali predpisali, kakšne rezultate želijo videti,« poudarja Svetec in opozarja, da s financiranjem, ki je pod minimalno ravnjo, niti ni moč dosegati bleščečih rezultatov. »V istem letu je bilo ustanovljeno Rudolfovo, ki zdaj dobi 2,1 milijona evrov na leto in ima 40 zaposlenih. Nas je 9 zaposlenih, od tega 7 raziskovalcev, pa evra nismo dobili niti za raziskovalno opremo,« je jasen direktor. Glede morebitne popolne ustavitve državnega financiranja Svetec pravi, da bi glede na zakonodajo morali imeti osem let časa za izpolnitev pogojev, ki omogočajo vključitev v sistem stabilnega financiranja, sicer pa sami že iščejo druge poti in načine, kako zavod ohraniti pri življenju in dokazati, da si zasluži obstoj. Za sodelovanje se denimo pogovarjajo z Inštitutom Jožef Stefan in tudi z nekaterimi pomurskimi občinami.
»Občina je pristopila v sodelovanje z zavodom, saj želimo postati pilotno območje, kjer bi se znanstveno znanje prenašalo iz teorije v prakso,« pravi beltinski župan Marko Virag, ki vidi priložnosti in potencial zavoda, saj takšne institucije v regiji ne premoremo. Podobnega mnenja je Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, ki je tudi član upravnega odbora ZIS Pomurje. Grah upa, da nam bo zavod vendarle uspelo obdržati v regiji in ga v skladu s pričakovanji ustanovitelja preoblikovati, saj ga v nasprotnem primeru več nikoli ne bomo dobili nazaj.
