Rok Šavel

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je bilo na lanskem razpisu za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo precej radodarno. Za investicije občin je dvakrat povečalo sredstva in na koncu razdelilo okoli 50 milijonov evrov za 141 projektov, ki so z občinskimi deleži vred vredni okoli 176 milijonov evrov. S projekti na področju športne infrastrukture je bilo uspešnih tudi več pomurskih občin, med njimi so največji kos pogače, po milijon evrov, prejele tri razmeroma majne občine – cankovska, turniška in križevska.

Če se malo poigramo s številkami, vse te navedene občine skupaj na leto obrnejo manj kot 20 milijonov evrov, skupna vrednost treh investicij, za katere so prejele skupno tri milijone evrov, pa je blizu deset milijonov evrov.

Gre skratka za velike projekte glede na proračunske zmožnosti posamezne občine. Na Cankovi govorimo o trimilijonski gradnji športne dvorane pri tamkajšnji osnovni šoli, za kar so na javnem naročilu po pogajanjih izbrali gornjeradgonsko podjetje GDO. Župan Danilo Kacijan pravi, da gre za največjo posamično investicijo v zgodovini občine, odprtje nove dvorane pa je predvideno maja prihodnje leto ob občinskem prazniku.

Občina Cankova

V Turnišču so bila ravno tako potrebna pogajanja s ponudniki, na koncu pa je bil izbran Pomgrad, ki s podizvajalcema Elcomom in Klimo Ptuj za 2,3 milijona evrov gradi Center Varaš – dom gasilcev, športa in kulture. V praksi gre za strelišče in dve večnamenski dvorani z večjimi gasilskimi garažami in drugimi prostori. Občina se ob tem pripravlja še na naslednjo fazo projekta, ki bo del sofinanciranja dogovora za razvoj regije, to bo vzpostavitev poslovnih prostorov za nova podjetja ter podjetniški inkubator ter dograditev zaprtega strelišča na 50 metrov v prvem nadstropju objekta.

Občina Turnišče

Ko razvoj postane breme

V občinah Cankova in Turnišče so dela v polnem razmahu že nekaj časa in bodo do konca letošnjega leta v grobem dokončana, še najbolj pa so trepetali v Občini Križevci. Izvajalca za rekonstrukcijo in prizidavo telovadnice pri tamkajšnji osnovni šoli, kar naj bi stalo slaba 2,5 milijona evrov, so začeli iskati šele marca letos, nepresenetljivo pa so tudi v prvem krogu bile ponudbe previsoke. Po pogajanjih so nato le prišli do te cene in pred dnevi podpisali pogodbo s soboško družbo Blisk, ki v poslu nastopa skupaj s podjetjem Zidarstvo Maučec. Začetna dela so že stekla, župan Branko Slavinec pa ne skriva zadovoljstva, da jim je uspelo, saj bi bil lahko sicer ogrožen rok za izkoriščenje milijonske državne subvencije, tako visokega sofinanciranja pa občina še nikdar ni dobila.

Občina Križevci

Turniški župan Borut Horvat ob tem opozarja tudi na znane nevarnosti, ki pretijo občinam ob poplavi hkrati odobrenih projektov in kratkih rokih za njihovo izvedbo, zato ministrstva poziva, naj s prihodnjimi razpisi vendarle pohitijo, sploh z mehanizmom dogovor za razvoj regije. »Cene bodo ponorele in razliko bomo morale kriti občine,« svari Horvat.

Tveganje je še posebej izrazito pri manjših občinah, kakršne so omenjene tri, ki jim takšne investicije zavzamejo polovico proračuna ali celo več, poleg tega so za zaprtje finančne konstrukcije prisiljene tudi v najem večjih kreditov. Pogosto se tako zgodi, da je takšna naložba za občino dolgoročno skoraj samomorilska, a po drugi strani gre praviloma za trajne pridobitve, saj infrastruktura ostaja in občanom omogoča kakovostnejše življenje. Ključno vprašanje je torej, kako prepoznati mejo, kdaj je razvojni projekt še investicija v prihodnost in kdaj postane breme, ki lahko resno ogrozi stabilnost občinske blagajne.