Jure Kljajić

Če lahko lendavski občini in njenemu županu Janezu Magyarju kaj očitamo, to zagotovo ni pomanjkanje proaktivnosti. Še posebej ko govorimo o investicijskem zagonu in sposobnosti občine, da kapital, ideje in projekte spravi v življenje. Lendava že nekaj let po številnih kazalnikih gospodarsko presega povprečje regije. In ni nepomembno, da je na čelu občine človek, ki je iz podjetniških voda prišel v politiko s precej bolj pragmatičnim pogledom na razvoj: kako težko je uspelo nekomu, ki je nekoč sam moral preživeti od rezultata svojega dela, in kako nujno je ustvarjati možnosti, da lahko danes uspejo drugi. Zato ne preseneča, da so osrednja nit tokratnega pogovora z županom Janezom Magyarjem razvoj, investicije in vzvodi, ki Lendavi omogočajo eno največjih investicijskih obdobij v njeni zgodovini. Govor je nanesel tudi na minuli občinski praznik, kjer je bilo ob podelitvi naziva častnega občana Simonu Rečniku, direktorju Trdnih izdelkov Lek Lendava, mogoče zaznati zelo jasno sporočilo: Lendava gre naprej. A ta stavek ima svoj pomemben dodatek – če bo občini uspelo presekati gordijski vozel, ki danes vse ustavlja: občinski prostorski načrt.

Jure Kljajić

Nedavno ste praznovali občinski praznik in podelili naziv častnega občana Simonu Rečniku, direktorju Trdnih izdelkov Lek Lendava in članu vodstvenega tima Sandoza Slovenija. Gre za dodatno potrditev odličnega sodelovanja občine in Leka?

»Da, absolutno. To je tudi priznanje temu, da Lek kot največji zaposlovalec v naši občini ne skrbi zgolj za lasten razvoj, ampak hkrati vleče naprej celotno skupnost. Ko je gospod Rečnik prišel v Lendavo in prevzel Trdne izdelke, je bilo tam zaposlenih okrog sto ljudi, danes jih je več kot šeststo. To ne nastane samo od sebe. Ni naključje, da največja investicija v Sloveniji poteka ravno v Lendavi. In prav Rečnik je tisti, ki je v zadnjih letih vzpostavil izjemen razvojni zagon. Zato sem osebno predlagal, da prejme ta naziv – ker se mi je zdelo prav, da mu v imenu občanov izrečemo jasno in neposredno zahvalo. Vesel sem, da je bila odločitev očitno prava. Mislim, da v zgodovini naših proslav še ni bilo, da bi častni občan ob razglasitvi doživel stoječe ovacije udeležencev proslave. Tudi prejemniki drugih priznanj so prispevali k obogatitvi proslave ob občinskem prazniku. Dokaz, da dobro sodelujemo s sosedi, sta prejemnika plakete, župan mesta Zalaegerszeg Zoltan Balaicz in umetnik Laszlo Nemes, ki je vrsto desetletij deloval v naših javnih zavodih in bil mentor marsikateremu mlademu talentu. Izpostaviti moram tudi Jožefa Muršiča, ki v svojem zasebnem muzeju goji kulturno tradicijo, in Dragico Marič, ki je življenje posvetila pomoči drugim, danes pa je gonilna sila rokodelcev in aktivna v vodstvu lendavskih upokojencev. Skratka – vse nagrade in priznanja so šli v prave roke.«

V govoru novopečenega častnega občana je bilo slišati, da gre Lendava naprej. Številne investicije, tako zasebne kot javne, občinske spodbude … Lendava torej resnično gre naprej?

»V tem trenutku je naš ključni cilj ohranjati standard dobrih razmer za delo gospodarstva. Seveda smo kot občina pri neposrednih finančnih stimulacijah omejeni – ne moremo razpisovati milijonov, kot to lahko počne država. Toda mi ciljamo natančno, namensko in z izjemno odzivnostjo. Ravno to, da smo kot občina takoj na voljo s hitro reakcijo pri uresničevanju njihovih potreb, je največja podpora, ki jo lahko damo. V naši industrijski coni je kup podjetij, ki dnevno potrebujejo informacijo, potrdilo, pospešitev kakšnega postopka. Ogromno energije vlagamo v to, da smo jim resničen servis, in tu smo naredili velik premik v miselnosti naših zaposlenih. Hkrati pa je izjemno pomembna tudi naša odlična usklajenost z upravno enoto – tu smo ustvarili kulturo sodelovanja, ki zelo konkretno skrajšuje postopke in podjetnikom prihrani čas. In seveda, ne samo gospodarstvo, dolgoročno moramo mlade zadržati doma. Zato vztrajamo tudi pri ukrepih, ki dvigujejo kakovost bivanja v občini.«

Jure Kljajić

Kot ste omenili, je ključno dobro sodelovanje z upravno enoto. Ta ne nazadnje izdaja gradbena dovoljenja, ki pa so povezana s prostorskimi akti. Nedavno je v Lendavi potekal zaključni posvet ob regijskem obisku vlade, kjer ste odprli najbolj perečo temo: občinski prostorski načrt. Je po obisku vlade in zagotovilih kmetijske ministrice prišlo do preboja na tem področju?

»Obisk vlade ni prinesel nič. Ministrica za kmetijstvo je na posvetu zatrdila, da prostorski načrt ne ovira razvoja Leka. To ne drži. Ne le da se Lek namerava širiti in ima v mislih že konkretne parcele, temveč že ob dokončanju obstoječe investicije ne bo mogel pridobiti uporabnega dovoljenja, če ne bomo imeli prostorskega načrta. Z vsemi drugimi ministrstvi, kjer se pri usklajevanju prostorskega akta srečujemo s kompleksnimi izzivi, dialog teče dobro in nemoteno. Problem je izključno na ministrstvu za kmetijstvo, kar se vleče že od leta 2022. Ko smo umaknili domnevno sporno parcelo, se je pojavilo deset novih pripomb. In tako krožimo, čeprav mi je ministrica za kmetijstvo ob obisku vlade osebno dejala, da bomo v dveh tednih pridobili pozitivno mnenje. In istočasno vlada sprejme zakon, ki bo okrivil in kaznoval župane, če do konca junija prihodnje leto občina ne bo sprejela prostorskega načrta. Kako naj ga sprejmemo, če državni organ, ki mora dati pozitivno mnenje, zadeve nerazumno blokira? Obisk vlade je tako bil kozmetičen, brez vsebine. Naj omenim še javna stanovanja, ki jih v Lendavi gradi republiški sklad. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi poziva iz leta 2021, na katerega se je takrat občina prijavila, in kljub temu da številnim ni 'dišalo', ker gre za majhno občino, uspela. Leta 2021, ko teh ljudi, ki se danes ob projektu veselo fotografirajo, še ni bilo nikjer blizu. Tudi na drugi strani občine, proti Čentibi, imamo predvideno stanovanjsko sosesko, ampak tu smo spet pri prostorskem aktu, ki je za razvoj občine bistvenega pomena.«

Na nacionalni ravni je ta hip verjetno najbolj aktualno vprašanje sobivanja z Romi. Tudi v lendavski občini živi romska skupnost. Kako bi ocenili sodelovanje z njo?

»Preden sem postal župan, sem 13 let vodil trgovino v Dolgi vasi. Takrat so bile druge razmere, druga dinamika, ampak prav tam sem si ustvaril odnos z romsko skupnostjo. Bil sem verjetno edini trgovec, ki je romski dijakinji omogočil opravljanje obvezne dijaške prakse in jo plačeval iz svojega lastnega denarja. Na čelu občine pa smo v romsko naselje investirali več kot pol milijona evrov – za kanalizacijo, vodovod, pločnike, javno razsvetljavo, ceste … Iz akcijskega načrta, ki so ga pripravile Nataša Horvat, Rahela Hojnik Kelenc in Laura Kovač, smo že danes izvedli vse zastavljene ukrepe in projekte, čeprav so ti bili začrtani do leta 2030. Vse razen prostorskega načrta, kjer pa, kot že omenjeno, stvari niso v naši moči. Pri vsem tem moram izpostaviti gospoda Rudaša – brez njegove podpore ne bi mogli biti uspešni na številnih razpisih za urejanje romskih naselij. Ponosni smo tudi na Lauro Kovač, ki je edina Rominja iz Lendave, ki je pridobila univerzitetno izobrazbo. In pri tem se je za pomoč obrnila na občino. Leta 2019 sem bil na sestanku s takratno direktorico sklada kmetijskih zemljišč Ireno Šinko zaradi potrebne širitve romskih naselij in črnogradenj. Moram reči, da je Šinkova problematiko razumela in nam proaktivno pomagala, zato smo tudi šli v spremembo prostorskih aktov, kjer pa vemo, kako stvari stojijo danes. Glede tega bi sedaj lahko pomagala tudi naša romska svetnica Nataša Horvat z apelom svojim političnim sopotnikom iz največje vladne stranke, da naj vendarle prižgejo zeleno luč našim prostorskim aktom. Mediji te dni radi intenzivno sprašujejo, kam gre denar, ki nam ga daje država za Rome. Denar gre za plačevanje vrtca, za prevoze … Ravno tako smo denimo od fizičnih oseb odkupovali zemljišča, na katerih so si Romi sezidali hiše. O vsakem vloženem evru smo poročali uradu za narodnosti, ki je zmeraj ocenil, da je občina ravnala s sredstvi racionalno in vlagala v upravičene namene. Sam sem z dejanji vseskozi v življenju dokazoval, da romsko skupnost podpiram, zato lahko glede vsega tega mirno spim.«

Jure Kljajić

Kmalu bo vendarle »zaprt« dogovor za razvoj regije, kjer se je našlo mesto tudi za kakšen projekt lendavske občine, na drugi strani pa je kar nekaj nejevolje zaznati pri soboški občini, ker ji očitno ne bo uspelo s talent centrom.

»Sam soboškemu projektu nikoli nisem nasprotoval, čeprav so ga nerealno predimenzionirali. Občina Lendava je celo v fazi izvajanja ponudila roko sodelovanja, kakor smo jo sedaj pri vzpostavitvi skupne vstopnice za stolp Vinarium in Expano. Vsi smo se strinjali, tudi predsednik razvojnega sveta Tadej Ružič, da mora občina imeti projekt v proračunu, pripravljenost do 'ready to go' faze in zagotovljena določena lastna sredstva. Da bi sedaj ogrozili celoten dogovor za razvoj regije in vse druge projekte, ki te pogoje izpolnjujejo? Si bomo žagali vejo, na kateri sedimo? Soboška občina bi morala opraviti domačo nalogo, da bi bil njihov projekt izvedljiv. Samo z idejnim načrtom pa to ne gre. Mi bomo s sredstvi dogovora za razvoj regije izvedli telemetrijo, ozelenitev starega mestnega jedra in inkubator, za kar smo nedavno, po štirih javnih naročilih, uspešno podpisali pogodbo. Pri obnovi igrišča v lendavskem športnem parku pa verjamem, da bomo v četrto uspeli. Tu moram izpostaviti direktorat za šport in državnega sekretarja Dejana Židana, saj smo nam šli na roko, ko so videli, da imamo res namen izkoristiti sredstva, ki smo jih prejeli na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Proaktivnosti nam po štirih javnih naročilih ne morejo očitati.«

V kakšni kondiciji je Občina Lendava?

»V odlični. To ni floskula, to je dejstvo. Projekt vodovod, ki smo ga prijavili v dogovor za razvoj regije, smo že dokončali in plačali, zato bomo sredstva dobili povrnjena. Tudi pri investiciji v naš zdravstveni dom smo morali marsikaj požreti – dobili smo zgolj 800 tisoč evrov od ministrstva za zdravje, pa še tu smo naleteli na nerazumevanje. Naj navedem banalen primer: okna. Če so okna montirana brez žaluzij, jih država ne prizna. Ampak vsi vemo, da se žaluzije namontirajo šele, ko so stene prebeljene. Mi pa izvajalcu moramo plačati. Ne moremo reči: 'Počakaj, dokler država ne prizna.' Na koncu moramo mi pokriti tisto, kar bi morala država ali Evropa. Hkrati pa delamo maksimalno. Na vseh koncih. Če so ponudbe previsoke – gremo v pogajanja. Če se ne da – ponovimo razpis. Proračun ni neskončen. Vsak evro premislimo.«

Jure Kljajić

Pogosto je slišati očitek občin, da jim država ne nameni dovolj denarja.

»Res je. Povprečnina ne pokriva dejanskih stroškov, ki jih država nalaga občinam. Ti stroški se dvigajo. In ko se dvignejo fiksni stroški, to neposredno odreže investicijski denar. Če nisi izjemno aktiven pri iskanju sofinancerskih virov, pade razvoj. Na fiksne stroške pa občina ne more vplivati, saj nam jih določajo drugi – država. Zato verjamem, da bodo božičnice, o katerih se v zadnjem času toliko govori, pokrite s strani države. Sam sem naredil izračun – v naši občini bi ta strošek znašal 102 tisoč evrov. Če tega ne pokrije država, to pomeni močan poseg v investicijsko sposobnost občine. Moja ambicija je, da pripeljem občino do točke, ko bomo lahko inovativne projekte financirali sami, iz lastnih sredstev. A dokler nimamo dokončno urejene osnovne infrastrukture – vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, vaških domov, kjer imamo velik zaostanek –, dokler to ni tiptop, bo moj fokus tam. Ko bo to zaključeno, bomo šli v inovacije. In tukaj imam jasen načrt in vizijo. Jaz sem minljiv. Občina ostane. Moji predhodniki so postavili temelje, moja naloga pa je, da nadoknadim zaostanek in nastavim projekte, ki bodo nosili Lendavo v naslednje desetletje, ne glede na to, kdo bo na čelu občine.«

Kaj torej čaka občane v letu 2026?

»Proračun za prihodnje leto je praktično zaključen. Leto 2026 bo investicijsko še močnejše. Zaključevali bomo velike projekte, med njimi zdravstveni dom. A hkrati me žalosti, da pri sistemski skrbi za starejše nismo naredili preboja. Tu moram biti kritičen do direktorja lendavskega DSO. Ko je kandidiral, sem mu dal polno podporo. Verjel sem, da bomo skupaj naredili korak naprej. Zavodu smo ponudili brezplačne prostore nekdanje srednje šole za novo enoto doma in dnevni center za starejše, občina je sama plačala projektno dokumentacijo. Pa ni bilo odziva. Ne želim biti podcenjujoč do drugih, ampak je smiselno, da se gradijo domovi za starejše v Dobrovniku, Šalovcih in na Kobilju? Kje bodo dobili kader? To so milijonske investicije – brez ljudi, ki bodo tam delali, pa so samo zidovi. Pod črto pa naj poudarim, da v letu 2026 načrtujemo še večji investicijski zagon. Občina gre v širok nabor projektov – od turizma in kulture do konkretnih vlaganj v krajevne skupnosti. To bo ambiciozno in zelo zanimivo leto.«