(FOTO) Soboški osmošolci spoznavali ljudsko izročilo

Čas branja 1 min.

(FOTO) Soboški osmošolci spoznavali ljudsko izročilo

Vestnik.si

5. 3. 2025, 15.12

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Druženje je bilo prežeto s pozitivnim duhom ljudskega izročila, z glasbo, plesom in pripovedovanjem ljudskih pravljic

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je nedavno potekala Noč v objemu ljudskega izročila, na kateri so sodelovali učenci osmih razredov OŠ II Murska Sobota. Druženje je bilo prežeto s pozitivnim duhom ljudskega izročila, z glasbo, plesom, pripovedovanjem ljudskih pravljic, pripravo na predstavo po ljudski pravljici Kako se je možila veverica idr. Učenci so v večernih urah pokazali svoje spretnosti pletenja izdelkov iz vej pod mentorstvom Doroteje Flisar. Svoje izdelke so naslednji dan razstavili, da so jih lahko videli tudi njihovi starši in uporabniki knjižnice, ki so prišli na dogodek nočnega ustvarjanja. Izdelke iz vej je prispevala tudi Flisarjeva, ki je učence spodbujala in motivirala pri ustvarjanju. Svoje znanje o ljudskem izročilu je z učenci delila tudi etnologinja Jelka Pšajd.

Učenci so se preizkusili tudi v plesih, kot so točak, sotiš in šamarjanka, na dogodku pa so se predstavili plesalci iz KUD Gornji Petrovci, ki so zaplesali nekaj plesov. Z glasbo jih je spremljal harmonikar Lukas Gumilar. Pod mentorstvom Mirana Flegarja sta se predstavili tudi učenki Ajda in Klara. Prva je zaigrala na kitaro, druga pa je zapela, ob njima so osmošolke na prireditvi zapele pesem Kje so tiste stezice. Tudi brez ljudskih pravljic ni šlo. Po pripovedovanju pravljice Kako se je možila veverica, ki jo je s pomočjo kamišibaja predstavila knjižničarka Metka Celec, so učenci vadili in naslednji dan zaigrali istoimensko predstavo. »V PiŠK se bomo še naprej trudili, da bomo s projektom nadaljevali, saj nudi pomemben doprinos k ohranjanju vseh tistih tradicionalnih vrednot iz preteklosti, ki so odraz naše identitete. In prav zato bomo mlade generacije na igriv in prijazen način še naprej spodbujali k ohranjanju vsega, kar so stoletja ustvarjali naši predniki in kar se prenaša iz roda v rod,« je vtise letošnje izvedbe projekta strnila Metka Celec.