Dolenjski list

Na vestnik.si smo objavili čustveno in izpovedno zgodbo 61-letnice, ki je zaradi nasilja dvakrat šla skozi pekel. Že njeno otroštvo je bilo zaznamovano s strahom, saj je bil oče, alkoholik in nasilnež, nepredvidljiv.

Tudi kasneje ji je življenje prineslo več turbulenc in izgub, dokončen konec v odnosu pa je naredila, ko jo je mož pred otroki začel daviti. Kako se je rešila in kakšno je njeno življenje danes, lahko preberete v ločenem prispevku, v tem pa pišemo o tem, koliko primerov nasilja v družini so letos zabeležili pomurski policisti in kako takrat reagira center za socialno delo. 

· Kronika

Dvakrat šla skozi isti pekel. Ko jo je davil pred otroki, je odšla

Freepik

Ukrepi prepovedi približevanja se kršijo

V tem letu je bilo na območju Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) vloženih 62 kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini in obravnavanih 111 prekrškov po zakonu o javnem redu in miru. Lani je bilo kazenskih ovadb 98, prekrškov pa 184. Kot pojasnjuje Suzana Rauš, predstavnica PUMS za odnose z javnostmi, se za kaznivo dejanje nasilja v družini šteje nasilje, povzročeno v družinski skupnosti, ki traja dalj časa in se kontinuirano izvršuje, žrtev pa je v podrejenem položaju. »Hkrati morajo biti izpolnjeni vsi trije pogoji,« je navedla in dodala, da poznamo različne vrste nasilja, od psihičnega, fizičnega, spolnega, ekonomskega do zanemarjanja in zalezovanja.

· Novice

(KAVČ #17) Nasilje nad ženskami: V Sloveniji letno pet tisoč primerov

Zaradi nasilja v družini je bilo letos izrečenih 25 ukrepov prepovedi približevanja, v 18 primerih so nasilneži ta ukrep prekršili. »Nasilje izvajajo najpogosteje moški,« poudari Rauševa, ki dodaja, da sta bili v vseh obravnavanih primerih le dve ženski osumljenki.

Jure Kljajić

Največ osumljenih je v povprečju iz starostne skupine 34–44 let, sledi starostna skupina 44–54 let. Najmanj osumljenih je mlajših od 24. leta in starejših od 64. leta.

Po podatkih policije so najpogostejše žrtve nasilja v družini zakonski partnerji, v manjši meri pa še starši osumljenih. »V nekaterih primerih so žrtve tudi otroci, saj so kot priče izvajanja nasilja med staršema tudi oni posledično žrtve. Če je nasilje usmerjeno izključno na otroke, obravnavamo kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.«

· Aktualno

Nasilja nad ženskami vse več. Eno žrtev je partner po carskem rezu brcnil v trebuh, drugi je zlomil nos.

Ničelna toleranca

Predstavnica PUMS za odnose z javnostmi še pravi, da so posledice kaznivih dejanj predvsem psihološke narave, ki na žrtvah pustijo tudi dolgotrajne sledi. Našteva slabo samopodobo, izgubo stika z družbo, samomorilne misli. »V nekaterih primerih v okviru obravnav kaznivih dejanj nasilja v družini obravnavamo tudi kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, zelo redko pa kaznivo dejanje hude telesne poškodbe.« Poudarila je, da za nasilje velja ničelna toleranca. Policija pri obravnavi nasilja v družini sodeluje z drugimi institucijami, predvsem s centri za socialno delo, zdravstvenimi institucijami, izobraževalnimi ustanovami in po potrebi tudi s katero od nevladnih organizacij.

Jure Kljajić

Najprej ocenijo stopnjo ogroženosti 

Tudi na Centru za socialno delo (CSD) Pomurje smo preverili, koliko primerov nasilja so obravnavali v letošnjem letu. Odgovorili so nam, da 62. Na nasilje se odzovejo ob vsaki zaznavi, ne glede na to, ali je bila dana prijava policiji, pravi direktorica. »Na nasilje se je dolžan odzvati vsak, ki ga opazi ali zanj izve. Pri svojem delu smo pozorni na vse oblike nasilja in se na zaznane primere odzovemo skladno s strokovnimi postopki. Tesno sodelujemo s policijo, ki se pogosto prva odzove v primerih nujnih ukrepov ali hude ogroženosti, vključimo pa se tudi sami, kadar informacije prejmejo iz drugih virov – na primer od sorodnikov, sosedov, šol, zdravstvenih delavcev ali neposredno od žrtve. V takih primerih opravimo razgovor, ocenimo tveganje in po potrebi sprožimo postopke za zaščito žrtve.«

vestnik.si

Babičeva pravi, da je njihovo temeljno vodilo zagotavljanje varnosti žrtve nasilja. »Ob vsaki prijavi ali zaznavi nasilja najprej ocenimo stopnjo ogroženosti in skupaj z drugimi pristojnimi službami pripravimo načrt pomoči. Žrtvam ponudimo svetovanje, psihosocialno podporo, pomoč pri urejanju pravnih postopkov ter – kadar je to potrebno in žrtve to želijo – tudi nastanitev v varnem okolju.« Prav tako razgovor opravijo s povzročitelji nasilja in jih usmerijo v ustrezne programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije, denimo Društvo za nenasilno komunikacijo, ali v druge socialnovarstvene programe CSD.

Povprečno čakajo sedem let 

Sandra Babič na podlagi izkušenj in raziskav doda, da žrtve nasilje pogosto prenašajo daljše obdobje, v povprečju okoli sedem let, preden poiščejo pomoč. Za to se lahko obrnejo na enote CSD Pomurje osebno ali po telefonu, v nujnih primerih zunaj poslovnega časa pa se prek policije aktivira interventna služba CSD Pomurje, ki žrtvi omogoči takojšnjo oporo in zaščito.

Pixabay

Letos so na območju CSD Pomurje v varne hiše in materinske domove napotili deset žrtev nasilja. Kot pravi Babičeva, je odločitev za to vedno individualna in temelji na oceni tveganja ter potrebi po takojšnji zaščiti. Nekatere žrtve ostanejo v varnem zavetju nekaj dni, druge več mesecev, dokler se ne zagotovijo razmere za varno vrnitev ali samostojno življenje. »Žrtve se lahko v varno hišo umaknejo tudi same, brez predhodne vključitve centra za socialno delo.«

So zaradi nasilja komu odvzeli otroke?

Na CSD Pomurje pravijo, da je v primerih, ko v družini zaznajo nasilje, njihov prvi cilj zaščita otrok in vseh vpletenih ter zagotavljanje varnega okolja. »Odvzem otroka je izjemno redek in skrajni ukrep, do katerega pride le, če so ogroženi otrokovo življenje, zdravje ali razvoj in če drugačni ukrepi oziroma oblike pomoči ne zagotavljajo njegove varnosti.« Ukrepi se sicer usmerjajo na podporo družini, da se nasilje ustavi in da se staršem omogoči strokovna pomoč pri izboljšanju odnosov ter varnem vključevanju otrok v vsakdanje življenje.

»Otroci se lahko začasno nastanijo pri sorodnikih ali rejniški družini, vendar je cilj vedno vrnitev v varno domače okolje, ko so pogoji za to ponovno vzpostavljeni.« Poudarila pa je še, da prijava nasilja ne pomeni samodejnega odvzema otrok, ampak z zgodnjo prijavo lahko žrtve prejmejo pomoč in zaščito, s čimer se pogosto prepreči hujša ogroženost in potreba po takšnih ukrepih.

Jure Kljajić

Babičeva ob koncu pravi, da je prijava nasilja pogosto zelo težak, a ključen prvi korak k izhodu iz nasilnega odnosa. »Naša naloga je, da žrtev opolnomočimo, ji zagotovimo svetovalno in psihosocialno pomoč ter jo informiramo o možnostih zaščite in pomoči, ki jih določa zakonodaja. Žrtvam jasno sporočamo, da za nasilje niso nikoli odgovorne – odgovornost vedno nosi tisti, ki nasilje povzroča,« je jasna.

Andrej Petelinšek