Maja Hajdinjak

Irena Stolnik iz Murske Sobote je naročnica Vestnika že vrsto let. Ko so se z družino iz Nemščaka v Ižakovcih leta 1950 preselili v Mursko Soboto, so se naročili na naš časopis, ki se je takrat še imenoval Ljudski glas, in vse od takrat ga bere tudi sama. Še danes je to edini časopis, na katerega je naročena, kot pravi, pa ga vsak teden vestno prebere vse od prve do zadnje strani.

»V resnici začnem brati od zadaj. Najprej preletim vse slike, potem naslove, potem pa še vse preberem. Morda izpustim kakšen športni članek oziroma ga ne preberem tako podrobno, sicer pa me zanima čisto vse,« pove Irena Stolnik, ki je bila kot učiteljica gospodinjstva med letoma 1960 in 1997 zaposlena na Osnovni šoli Tišina, poučevala pa je tudi biologijo, kemijo ter skrbela za šolsko prehrano. Ob prebiranju člankov rada rešuje tudi križanke, med pogovorom pa nam je povedala še, da se je nedavno celo našla na eni od fotografij z nekega družabnega dogodka, ki smo jo objavili v časopisu.

Maja Hajdinjak

Ali Vestnik berejo tudi njeni otroci in vnuki, nas je še zanimalo. »Vestnik imam zmeraj na mizi in če je kaj takega, kar se mi zdi pomembno, jim pravim, ko pridejo na obisk, naj si preberejo. Hči mi potem velikokrat pove, da je to že prebrala na spletu, vendar ji na to odvrnem, da to pač ni isto, da je obračanje listov časopisa nekaj povsem drugega kot drsenje po zaslonih. Papir ima neko dušo,« pravi sogovornica, ki prizna, da Vestnikove spletne strani ne spremlja. »Sem bolj starinski tip in nimam potrebe po tem, da bi uporabljala splet. Vse, kar želim, izvem v časopisu,« je dejala in sklenila z besedami, da bo ostala zvesta naročnica Vestnika do konca svojega življenja.