Psi iz vode reševali utapljajoče in čoln potegnili na kopno
V Prlekiji je potekal prvi tabor za reševanje iz vode s psi, kar je pomemben mejnik v razvoju vodnega reševanja v Sloveniji.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na gramoznici v Babincih pri Ljutomeru, ki velja za eno najčistejših voda v Sloveniji, je potekal prvi slovenski trening teden za reševanje iz vode s psi, poimenovan Logijev tabor. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju vodnega reševanja s psi v Sloveniji, saj je potekal v okviru aktivnosti prvega slovenskega Kompetenčnega centra REPS za reševanje iz vode s psi.
Na usposabljanju so se zbrali vodniki in psi iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Slovaške ter se pripravljali na izpite po pravilniku Mednarodne organizacije za reševalne pse (IRO). Vadili so vleko čolnov, reševanje utapljajočih, iskanje oseb na vodi ter usklajeno sodelovanje med psom in vodnikom.
Za strokovno izvedbo je poskrbel Nicola Carrara, član REPS Maribor, ustanovitelj italijanskega društva ZERO Impact iz Bergama in nekdanji svetovni prvak v reševanju iz vode s psi. Pod njegovim vodstvom so udeleženci izpopolnjevali tehnike vodnega reševanja po mednarodnih standardih IRO.
Po koncu treningov so sledili še uradni izpiti programa IRO RH W za vse stopnje. Ocenjeval jih je mednarodni sodnik Pavel Šabacky, doseženi rezultati pa štejejo kot kvalifikacija za letošnje svetovno prvenstvo IRO v Italiji, kjer bo vodni del prvenstva potekal v Bergamu.
Od igre do reševanja
Šolanje vodnega reševalnega psa traja približno dve leti in pol ter zahteva veliko potrpežljivosti. Pes mora najprej usvojiti poslušnost na kopnem, nato pa postopoma pridobiva samozavest v vodi.
»Začnemo z osnovami – pes se mora navaditi na vodo, na čoln, na skok v vodo, nato na vleko čolna in šele potem na reševanje ljudi. Vse poteka postopoma,« pojasnjuje podpredsednica Društva REPS Maribor Darinka Lečnik Urbancl, ki je skupaj z Ljubiteljskim kinološkim društvom vodnih psov in prinašalcev (LKDVPP), Kinološkim društvom za reševalne pse REPS Maribor in Mladinskim centrom Prlekije (MCP) usposabljanje organiziralo.
Psi najprej vadijo plavanje in prinašanje plavajočih predmetov, nato vleko različnih predmetov in lažjih čolnov. Šele ko postanejo dovolj zanesljivi, začnejo sodelovati z ljudmi.
»Ključno je, da se pes nauči priplavati do osebe, ki kliče na pomoč, jo obplava in se postavi tako, da se ga lahko človek varno oprime. Nato ga stabilno odvleče do obale ali reševalnega čolna,« razlaga sogovornica.
Na pripravah so vadili tudi prenos vrvi do plovila, dostavo reševalnega obroča, skoke iz čolna ter iskanje oseb na vodni gladini.
Kot omenjeno so priprave bile namenjene tudi izpitom po pravilniku IRO. Ta danes daje večji poudarek pravilni tehniki in zanesljivosti psa kot sami fizični moči. »Prej je bilo za izpit predpisano, da mora pes povleči približno eno tono težak čoln s šestimi ljudmi. Pravila so zdaj nekoliko omilili,« pojasnjuje Lečnik Urbanclova.
Pri iskanju pogrešanih v vodi ima pomembno vlogo tudi vonj. »Pes na večje razdalje vidi bistveno slabše kot človek. Zato si pomaga z vonjem. Po vonju nad gladino išče človeka,« pravi sogovornica. Dodaja, da je naloga bistveno zahtevnejša na valoviti vodi ali na kopališčih, kjer mora pes med številnimi ljudmi prepoznati tistega, ki dejansko potrebuje pomoč.
Pasma ni odločilna
Na taboru so trenirali labradorci, gladkodlaki prinašalci, belgijski ovčarji, portugalski vodni psi in tudi mešanci. V nekaterih evropskih državah pri vodnem reševanju pogosto uporabljajo tudi novofundlandce.
»Največ je labradorcev in gladkodlakih prinašalcev, imamo tudi nekaj mešancev. V Italiji in Španiji pa so zelo pogosti novofundlandci,« pravi Lečnik Urbanclova. Njihova prednost je predvsem gosta dlaka, zaradi katere se jih človek v vodi lažje oprime.
Sodelovanje z lokalnimi društvi
Pomemben partner pri izvedbi tabora je bila Gasilska zveza Ljutomer, ki je zagotovila čoln, opremo in gasilce za pomoč pri praktičnih vajah. »Že lansko leto je REPS tipal območje, kjer bi lahko izvedli tak tabor. Veseli smo bili, da so nas povabili k sodelovanju,« je povedal predsednik Gasilske zveze Ljutomer Andrej Rus.
Med udeleženci je bila tudi Tamara Brumen iz Mladinskega centra Prlekije, ki z belgijskim ovčarjem Beanom sicer trenira iskanje pogrešanih oseb v naravi. »Z Beanom že trenirava iskanje pogrešanih oseb v naravi, to pa je dodatek k temu. Zelo mi je zanimivo in sem navdušena. Lepo mi je videti psa v vodi, saj se je na začetku bal vode. Zdi se mi, da delam nekaj koristnega za lokalno okolje.«
V REPS Maribor se z vodnim reševanjem ukvarjajo že več kot desetletje. Čeprav gre za zdaj predvsem za športno disciplino, društvo dosega vidne mednarodne uspehe in letos sodeluje pri organizaciji prvega svetovnega prvenstva v vodnem reševanju psov v Bergamu.
Z ustanovitvijo nacionalnega kompetenčnega centra želijo postati osrednje slovensko središče za razvoj vodnega reševanja s psi. Njihov cilj ni le vrhunsko športno usposabljanje, temveč tudi prenos znanja v prakso ter krepitev sodelovanja med kinologi, gasilci in drugimi reševalnimi službami.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
