Osebnosti, ki so zaznamovale pokrajino, zbrane na enem mestu
Med njimi so duhovniki, likovni umetniki, literati, arhitekti in številni drugi, nekateri še živijo v kolektivnem spominu Pomurcev
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Drevoredu Martina Luthra v Murski Soboti je na ogled ulična razstava o osebnostih Pomurja, ki so zaznamovale pokrajino. Odprli so jo ob poletni muzejski noči, pripravili pa so jo sodelavci Pomurskega muzeja Murska Sobota Branko Kerman, Jelka Pšajd, Mateja Huber, Samo Sankovič, Tadeja Andrejek in Tamara Andrejek.
Na razstavi so predstavljeni ljudje, ki so s svojim delovanjem pustili trajen pečat v regiji. Vsak je predstavljen s kratkim besedilom o življenju in delu.
Najstarejša predstavljena osebnost na razstavi je Viben, domnevno državni uradnik v Rimskem cesarstvu v 2. stoletju. Njegovo podobo je moč najti na rimskem nagrobniku, ki prikazuje tričlansko družino in je danes vgrajen v steno stopnišča soboškega gradu. Te tri izklesane podobe so, kot lahko izvemo na razstavi, edine upodobitve posameznikov iz predsrednjeveškega obdobja v Pomurju.
Sledi Janez Akvila, v avstrijski Radgoni rojeni mojster fresk. Je prvi srednjeveški umetnik, znan po imenu, kraju rojstva in videzu – njegov portret je ohranjen v martjanski cerkvi.
Z desnega brega Mure sta tudi Anton Krempl, narodni buditelj, katoliški duhovnik, pisatelj in zgodovinar od Male Nedelje, in Matija Prelog, prav tako narodni buditelj, politik, časnikar in zdravnik, rojen v Hrastju - Moti. Bil je soustanovitelj čitalnice v Mariboru, sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske matice in časopisa Slovenski gospodar. Leta 1868 je nastopil na prvem taboru v Ljutomeru.
Alojz Eberl je bil slikar, ki je velik del življenja preživel v Murski Soboti. Ustvarjal je akvarele in risbe s krajinskimi motivi, v katerih je upodabljal tudi Prekmurje. Njegova hči Rosa je bila od leta 1873 prva učiteljica na dvorazredni državni šoli v Murski Soboti.
Na razstavi najdemo tudi Marijo Szapary, soboško grofico in dvorno damo cesarice Sisi, ki je leta 1908 kot zadnja članica družine Szapary umrla v soboškem gradu, njihovi poletni rezidenci. Na razstavi je tudi nekaj duhovnikov. Katoliški duhovnik Franc Ivanoci je ustanovil Društvo Srca Jezusovega, povezoval narodnozavedne duhovnike in spodbujal ohranjanje slovenske identitete v Prekmurju.
Jožef Klekl je s publicističnim delom pomembno vplival na ohranjanje slovenskega jezika ter narodne zavesti med prekmurskimi Slovenci. Janoš Kühar je kot duhovnik deloval na Gornjem Seniku in je v narečju sestavil molitvenik in knjigo za katoliško bogoslužje.
Potem je tu Jožef Smej, ki se je poleg duhovništva ukvarjal s pesnjenjem, prevajanjem in preučevanjem cerkvene zgodovine, Ivan Camplin pa je deloval kot izseljenski duhovnik v Franciji. Duhovnik in jezikoslovec Matija Slavič je bil eden ključnih zagovornikov priključitve Prekmurja matični domovini po prvi svetovni vojni.
Tudi Fran Kovačič iz Veržeja je bil del jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev salezijanskega doma v Veržeju. Jožef Godina je bil Maistrov borec, ki se je po razpadu monarhije dejavno vključil v prizadevanja za priključitev Prekmurja k preostalim slovenskim pokrajinam.
Najdemo tudi dva arhitekta. V Murski Soboti rojeni Ladislav Takač je ustvaril več javnih in drugih objektov v rodnem mestu, najpomembnejši med njimi je današnja stolnica sv. Nikolaja.
Drugi pa je Franc Novak, ki je med drugim ustvaril delavski dom, Vučakovo vilo, bloke v Ulici Štefana Kovača, stavbo današnjega gledališča itd.
Tukaj so še likovni ustvarjalci. Vera Simonič Blumenau je slikarka, ki je obiskovala slikarski šoli v Münchnu in Rusiji. V času ruske revolucije sta se z možem preselila v Gornjo Radgono, kjer je tudi pokopana. Franc Košar iz Slaptinec danes ostaja v spominu zaradi izjemnih portretov, ki so se ohranili v javnih in zasebnih zbirkah, tu je še Ludvik Vrečič, prvi akademski slikar, ki izvira iz Prekmurja.
Na platnih je zapustil številne podobe rodne grude. Ladislav Kondor je bil, nasprotno, risarski samouk, ki se je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja podal na pot po svetu in risal karikature znanih in neznanih oseb.
Najdemo tudi prvega prekmurskega kiparja Franca Kuharja, rojenega v Rankovcih, pa Franca Mesariča, slikarja in člana znamenite četverice DHLM, ki je v Prekmurje prinesel pop art. Tu je še Štefan Galič, akademski slikar in grafik, ki je najbolj znan po lesorezih.
Predstavljena je še Marija Zichy, ki jo povezujemo z legendo o Otoku ljubezni v Ižakovcih, saj naj bi bila prav ona tista nesrečno zaljubljena grofična. Tu je tudi jezikoslovec, etnolog in pesnik Avgust Pavel s Cankove, avtor prekmurske slovnice, ki je bila objavljene šele več desetletij po njegovi smrti, leta 2013. Pomembna osebnost je tudi nekdanji soboški župan in industrialec Jožef Benko, ki je med drugim razvil eno najsodobnejših mesnopredelovalnih podjetij v takratni državi.
Ivan Jerič je bil duhovnik, Maistrov borec in narodni buditelj, Izidor Hahn pa je znan kot vodja Prekmurske tiskarne in papirnice v Murski Soboti, ki je kot Jud doživel žalostno usodo. Katarina Kološa je bila tako kot njen oče Jožef Prahič poklicna fotografinja. Družina je zapustila nekatere od najstarejših fotografij mesta in dogodkov v njem.
Vladimir Močan je bil drugi in najdlje delujoči zborovodja prvega mešanega pevskega zbora v Murski Soboti, Frida Kovač pa je bila ena prvih javno dejavnih evangeličank v Sloveniji, ki je med drugim napisala dva romana. V svojih delih je opisovala življenje prekmurskega človeka.
Še nekaj znanih imen je, ki jih ni treba posebej predstavljati: to so pisatelj in politik Miško Kranjec, slavist Vilko Novak, borec in organizator odporniškega gibanja v Prekmurju Štefan Kovač - Marko, filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek, fotograf Jože Kološa - Kološ, cimbalist Miško Baranja, stripar Miki Muster, pričevalka o holokavstu Erika Fürst in poslanka v Državnem zboru Marija Požonec. Tu sta še mladinski pesnik in pedagog Manko Golar ter duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko, ki je bil eden najpomembnejših raziskovalcev prekmurske preteklosti.
Njegovo delo Prekmurje do leta 1500 je pomembno prispevalo k raziskovanju slovenske poselitve v srednjem veku. Ali Kardoš je bil med prvimi organizatorji komunističnega gibanja v Prekmurju in dejaven v odporniškem gibanju. Med ženskami je še Nikica Brumen, bibliotekarka in raziskovalka kulturne dediščine Pomurja, ki je za svoje delo prejela Čopovo diplomo, najvišje slovensko knjižničarsko priznanje.
Evgena Titana se še marsikdo spomni kot učitelja športne vzgoje in pionirja hokeja na travi v Prekmurju. Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado. Karolina Kolmanič je avtorica več kot dvajsetih knjižnih del. Po njej je poimenovana Karolinina bralna značka, ki jo podeljuje PiŠK.
Ludvik Jošar iz Gornjih Petrovec je bil evangeličanski duhovnik in dolgoletni urednik Evangeličanskega lista, Sandor Szunyogh pa velja za eno najvidnejših osebnosti pomurske madžarske književnosti, ki je velikokrat opisoval lepote Prekmurja. Po njem je poimenovan literarni natečaj za mlade.
Tu je še Miroslav Slana - Miros iz Sovjaka, ki se je uveljavil s kritičnimi intervjuji in literarnimi portreti narodnih herojev, igralcev, literatov, teologov in znanstvenikov, pa Štefan Smej, filozof, etnolog, novinar in naravovarstvenik, ki je s članki, javnimi nastopi in protesti mobiliziral slovensko javnost proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri.
Najdemo še veterinarja, kolumnista, publicista in politika Slavka Švendo, pesnika, pisatelja in slovenista Milana Vincetiča ter etnologa in kulturnega antropologa Boruta Brumna, avtorji pa niso pozabili na svojega nekdanjega sodelavca Franca Kuzmiča, ki je deloval tudi kot domoznanec v PiŠK, bil pa je še pastor Binkoštne cerkve v Murski Soboti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
