
Zakaj so kraljice stoletja rojevale pred velikimi množicami
Marija Antoaneta se ne bi strinjala?!
Marija Antoaneta se ne bi strinjala?!
V avli lendavske gledališke in koncertne dvorane je Hrvaško kulturno društvo Pomurje pripravilo likovno razstavo z naslovom Zgodovina.
S koncertom nagrajencev iz disciplin solisti s klavirsko harmoniko v kategoriji klasične glasbe in komorne skupine s klavirsko ali diatonično harmoniko, ki je potekal včeraj v baročni dvorani soboškega gradu, se je zaključilo 16. mednarodno srečanje harmonikarjev PannoniAccordion.
Društvo harmonikarjev Murska Sobota je med 7. in 10. majem organiziralo 16. mednarodno srečanje harmonikarjev Pannoniaccordion, ki je potekalo v Murski Soboti na več lokacijah. Na srečanju so nastopili tudi učenci pomurskih glasbenih šol in dosegli odlične rezultate.
V Lendavi so v petek in soboto pripravili sklop dogodkov, s katerimi so se spomnili na svetovno znanega kiparja Györgya Zalo, ki se je rodil v Lendavi, ozirom takrat še Dolnji Lendavi, leta 1858.
Osnovna šola Gornja Radgona s Podružnično šolo dr. Janka Šlebingerja je v letošnjem šolskem letu prvič razpisala nacionalni nagradni natečaj Folklorna dejavnost za učence s posebnimi potrebami, namenjen šolam s prilagojenim programom. Na prvem tovrstnem natečaju je sodelovalo štirinajst osnovnih šol iz celotne Slovenije.
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pripravila svečanost ob 20. dnevu spomina in tovarištva, ki ga je posvetila 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Dogodek, ki ga je povezovala Klaudija Sedar, je s himno Ustanove Bosa pojdiva, dekle, obsorej, katere avtor je prav Kajuh, odprl moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, sledili so nagovori župana Občine Tišina Franca Horvata, direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetana Čopa, v imenu predsednice ZB NOB Velenje Andreje Katič pa je spregovoril podpredsednik Zveze Srečko Meh. Slavnostni govornik je bil Vlado Vrbič, publicist, kulturni delavec in pisatelj, med drugim tudi urednik Zbranih pesmi Kajuha (2015) in avtor knjige Prestreljene sanje (2022), ki razkriva močan pogled na Kajuhovo življenje in delo. V kulturnem programu so poleg zbora Slava Klavora Maribor z recitali nastopili še dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, tudi nekdanji učenci OŠ Tišina, na harmoniko pa je zaigral še učenec omenjene šole. Z recitacijami Kajuhovih pesmi sta nato nastopili Šoštanjčanki Milojka Bačovnik Komprej in Fahira Smajić. Po kulturnem programu je zbranim nekaj besed namenil še predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger, svečanost pa se je zaključila z zasaditvijo spominskega Kajuhovega hrasta iz Sovodenj. Več v prihodnji številki Vestnika. Foto: Maja Hajdinjak
Pred dnevi so družno posejali koruzo.
Na Slovenski ulici je postavljena ulična razstava z Naslovom Potujoče knjižnice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Ta ponuja pregled potujočega knjižničarstva v Prekmurju, od začetkov do danes, prikazuje proge in postajališče soboškega bibliobusa, delo z različnimi skupinami, ki so prav tako uporabniki tega načina knjižničarstva in vpogled v to, kakšne so potujoče knjižnice v Evropi in po svetu. Razstava bo na ogled do konca maja.
Prihodnji konec tedna bo v naši pokrajini 21. mednarodno strokovno posvetovanje in festival potujočih knjižnic.
V Domu krajanov Turnišče je 20. aprila potekalo nevsakdanje srečanje Kar tako – za dobro voljo, ki ga je organizirala pevka ljudskih pesmi in mentorica skupin ljudskih pevcev Silva Kajtezovič.
Pihalni orkester Murska Sobota je z zvoki koračnic v prvomajsko jutro prebudil dobršen del prebivalcev Murske Sobote in nekaterih okoliških vasi. Po dveh letih glasba ni donela iz zvočnikov, ampak je okoli 20 članov orkestra ob 6. uri zjutraj pri občinski zgradbi sedlo na prikolico tovornjaka in skladbe odigralo v živo. "Veseli smo, da se končno lahko malo zbudimo," nam je smeje povedal predsednik Oliver Korošec. Glasbeniki so se tradicionalno ustavili še pri županu Aleksandru Jevšku, kasneje pa se podali proti Gorici. Tam so jim namreč za potrebe budnice odstopili tovornjak, zato so se jim z glasbo oddolžili. Pot pihalnega orkestra je spremljal fotograf Jure Zauneker.
V kulturni dvorani v Bogojini je po dveh letih ponovno potekalo območno Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin.
V kulturni dvorani Puconci je svojo različico stand-upa izvedel Saša Županek, najbolj znani slovenski poznavalec bontona, ki svoje nastope začini tudi z obilico humorja.
Zavod je bil leta 1960 ustanovljen kot Delavska univerza – Ob osrednji knjižnici še krajevni v Radencih in Apačah
Velikonočno tridnevje, ki po dveh letih ponovno poteka z navzočnostjo vernikov v cerkvah, se danes nadaljuje z blagoslovom velikonočnih jedil in velikonočnih vigilij. V Murski Soboti na trgu pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja vse od poldneva do 17. ure popoldan vsako polno uro poteka blagoslov velikonočnih jedil, ob 19. bo potekala še velikonočna vigilija. Utrinke z blagoslova jedil v soboški stolnici je v fotografski objektiv ujel Jure Zauneker.
Anica Manojlović ne ustvarja le tradicionalnih cvetličnih vzorcev, temveč tudi geometrijske like in mandale
V prostorih ljutomerskega muzeja sta na ogled razstavi poslikanih panjskih končnic iz zbirke Rudolfa Galoba in razstava, ki so jo pripravili ob stoletnici Čebelarskega društva Ljutomer. V prvem prostoru si lahko obiskovalci na panojih preberejo več o zgodovini društva, ki je nastalo 4. decembra leta 1921, ter številne več deset let stare predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri čebelarjenju. V sosednjem prostoru pa so na ogled poslikane panjske končnice, imenovane tudi čelnice, ki jih je zbiral Rudolf Galob. Ta je panjske končnice začel zbirati po tem, ko so jih začeli nadomeščati AŽ panji, saj se je zavedal pomena te kulturne dediščine. V celotni zbirki je 130 enot, v Ljutomeru jih je na ogled nekaj deset, ob njih pa so tudi pojasnila o motiviki. Fotografije Ines Baler
VR-očala bodo obiskovalcem na voljo na treh lokacijah