Statistika umorov in ubojev v 25 letih samostojne države
V času od osamosvojitve do danes se je v Sloveniji zgodilo skoraj 1.600 umorov in ubojev, največ leta 1996 (98) in najmanj leta 2008 (30). Podatki policije kažejo, da so ta najbolj okrutna kazniva dejanja zoper telo in življenje v primerjavi s prejšnjim desetletjem v upadu.
Najpogostejši motivi za izvršitev kaznivega dejanja umora in uboja so maščevanje, sovraštvo, koristoljubje in ljubosumje. Med žrtvami je največ moških, v nekaj primerih so storilci stregli po življenju otrok. »Žal se še vedno dogajajo najhujša nasilna dejanja tudi proti otrokom, ki v večini izhajajo iz neurejenih družinskih razmer,« so povedali na Generalni policijski upravi (GPU). V 15-letnem obdobju (2000–2015) statistika največ umorov in ubojev beleži na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana (293), sledijo Maribor (130), Novo mesto (116), Celje (98), Koper (69), Murska Sobota (60), Kranj (52) in Nova Gorica (51). Po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je bila najvišja dosojena kazen zaradi kaznivega dejanja umora oz. uboja 30 let zapora. »Običajno taki obsojenci prestanejo več kot dve tretjini dosojene kazni. Pogojno so lahko odpuščeni, če je moč utemeljeno pričakovati, da ne bodo ponavljali kaznivih dejanj. Podatka o tem, koliko časa v zaporu povprečno preživijo tovrstni zaporniki, nimamo,« so povedali na URSIKS. Kaznjenci zaradi kaznivih dejanj umorov in ubojev kazni prestajajo v zaporih na različnih lokacijah. Tisti, ki jim je izrečena daljša kazen, v zavodu za prestajanje kazni na Dobu.
Izmed vseh skoraj 1.600 umorov in ubojev v obdobju 25 let jih je 26 ostalo neraziskanih. Poleg tega policisti obravnavajo še štiri nepreiskane smrtne primere, ki so posledica povzročitve telesnih poškodb, in šest primerov pogrešanih oseb, pri katerih obstaja (sicer nepotrjen) sum umora.
V tiskani izdaji tudi:
Zakaj bo umor ptujskega podjetnika Franca Klinca ostal skrivnost?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
